<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSM sklep I Kp 693/2006

Sodišče:Višje sodišče v Mariboru
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSMB:2007:I.KP.693.2006
Evidenčna številka:VSM20511
Datum odločbe:10.01.2007
Področje:kazensko materialno pravo
Institut:umor - protipravna prilastitev stvari - kvalificirana oblika

Jedro

Posameznikovo življenje je pri kaznivem dejanju umora po 2. točki drugega odstavka 127. člena KZ razumljeno kot ovira, ki jo storilec odstrani, da bi si protipravno prilastil stvar oziroma da bi obdržal ukradeno stvar.

 

Izrek

Ob reševanju pritožbe okrožnega državnega tožilca in zagovornika obd. se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje.

 

Obrazložitev

Okrožno sodišče v kot sodišče prve stopnje obd. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja umora po 2. točki drugega odstavka 127. člena Kazenskega zakonika (KZ) v zvezi s prvim odstavkom 127. člena KZ ter mu izreklo kazen dvanajst let zapora. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je bil obdolženi oproščen plačila stroškov kazenskega postopka od 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, za nagrado in potrebne izdatke po uradni dolžnosti postavljenega zagovornika pa je bilo po prvem odstavku 97. člena sklenjeno, da se le-ti izplačajo iz proračunskih sredstev. Povzeto je bilo storjeno s sodbo opr. št. K 230/2005.

Zoper sodbo sta se pritožila okrožni državni tožilec in obdolženčev zagovornik. Prvi se je pritožil zaradi odločbe o kazenski sankciji s predlogom, da pritožbeno sodišče napadeno sodbo spremeni tako, da obdolžencu za storjeno kaznivo dejanje izreče petnajst let zapora ali višjo zaporno kazen od izrečene v okviru petnajstih let zapora. Obdolženčev zagovornik se je pritožil zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP in, kot je zapisal ostalih kršitev po 370. členu ZKP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeno sodbo "razveljavi in spremeni tako, da izreče oprostilno sodbo oziroma podrejeno razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje".

Pritožbeno sodišče je 10.01.2006 opravilo sejo. Ta je potekala v odsotnosti višjega državnega tožilca, ki je bil o seji pravilno obveščen, vendar se seje ni udeležil (četrti odstavek 378. člena ZKP).

Ob reševanju zgornjih pritožb je bilo najprej ugotovljeno, da bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, kot jo je obrazložil obdolženčev zagovornik ne more biti podana, saj pravilna ocena listin in izpovedb prič ne zadeva tega pritožbenega razloga, temveč zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki jo ta pritožnik posebej uveljavlja. Po drugi strani pa je preizkus sodbe, ki ga je pritožbeno sodišče opravilo na podlagi 1. točke prvega odstavka 383. člena ZKP, pokazal, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar pomeni, da je do navedene kršitve v postopku na prvi stopnji vendarle prišlo.

Opis kaznivega dejanja iz izreka sodbe je sestavljen iz dveh delov: iz dogajanja na pobočju nad reko in dogodka na ravnini pred brežino reke. Slednjega je sodišče prve stopnje na sedmi strani sodbe iz izreka zgolj povzelo, ni pa navedlo razlogov, ki opis dogodka v njegovem vrstnem redu potrjujejo. Tako je ostala neznana podlaga za ugotovitev, da je obdolženi oškodovancu na ravnini pred brežino in ne morebiti že na pobočju slekel jakno, ga potisnil v reko in šele nato iz jakne vzel 15.000,00 SIT. Sklepanje, da je do opisanega prišlo glede na položaj najdene jakne, pomen besed, ki jih je obdolženi izrekel v pogovoru z in ki pravzaprav zadevajo dogajanje na pobočju ter v gotovost povzdignjeno prepričanje, da oškodovanec obravnavanega večera ni bil do te mere vinjen, "da bi sam odšel v reko in se utopil", izostalih razlogov ne morejo nadomestiti.

Kaznivo dejane umora v njegovi kvalificirani obliki po 2. točki drugega odstavka 127. člena KZ vključuje kaznivo dejanje ropa po 213. členu KZ in kaznivo dejanje roparske tatvine po 214. členu KZ, če je storilec naklepno storil umor zato, da bi si protipravno prilastil tujo premično stvar ali da bi ukradeno stvar obdržal (Deisinger M., Kazenski zakonik s komentarjem, Posebni del, GV Založba, Ljubljana 2002, str. 26). Posameznikovo življenje je v tem primeru razumljeno kot ovira, ki jo storilec odstrani za dosego enega izmed navedenih ciljev. Odvzem življenja in protipravna prilastitev stvari oziroma obdržanje ukradene stvari se potem takem nahajata v razmerju vzroka in posledice. Če tega razmerja ni, imamo opraviti z dvema samostojnima kaznivima dejanjema, in sicer s kaznivim dejanjem ropa po 213. členu KZ oziroma roparske tatvine po 214. členu KZ in temeljno obliko kaznivega dejanja umora po prvem odstavku 127. člena KZ, ki ju je treba vsako zase tudi dokazati.

Ker iz opisa očitanega kaznivega dejanja izhaja, da je vanj vključeno kaznivo dejanje ropa po 213. členu KZ, ima odsotnost navedenih razlogov za posledico, da ni jasno, v kakšnem smislu je bilo oškodovančevo življenje ovira za prilastitev 15.000,00 SIT, še zlasti, ko bi naj obdolženi (in to močno vinjenega) oškodovanca potisnil v reko šele tedaj, ko je oškodovancu že slekel jakno, v kateri se je nahajal denar. To pa je za pritrditev tako zasnovanemu opisu kaznivega dejanja odločilnega pomena.

V novem sojenju bo sodišče prve stopnje ugotovljeno kršitev odpravilo, med dokazovanjem in pred ponovno odločitvijo pa bo preudarilo tudi vse navedbe obeh pritožnikov, s katerimi se pritožbeno sodišče zaradi narave kršitve ni moglo ukvarjati.

 


Zveza:

KZ člen 127, 127/1, 127/2, 127/2-2, 214, 231, 127, 127/1, 127/2, 127/2-2, 214, 231. ZKP člen 92, 92/2, 92/2-1, 97, 97/1, 370, 371, 371/1, 371/1-11, 378, 378/4, 383, 383/1, 383/1-1, 92, 92/2, 92/2-1, 97, 97/1, 370, 371, 371/1, 371/1-11, 378, 378/4, 383, 383/1, 383/1-1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zOTg5OQ==