<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSM sodba I Kp 34/2006

Sodišče:Višje sodišče v Mariboru
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSMB:2006:I.KP.34.2006
Evidenčna številka:VSM20507
Datum odločbe:08.11.2006
Področje:kazensko materialno pravo
Institut:zloraba uradnega položaja - dejanje v nasprotju z namenom uradnega pooblastila

Jedro

Pri izrabitvi položaja iz 261. člena KZ gre namreč zato, da uradna oseba opravi določeno dejanje znotraj pooblastil, ki jih ima, vendar ne v smeri kot izhaja iz njihovega namena

 

Izrek

Pritožba okrožnega državnega tožilca se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Stroški pritožbenega postopka od 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in obdolženčevi potrebni izdatki ter potrebni izdatki in nagrada obdolženčevega zagovornika obremenjujejo proračun.

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obd. po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprostilo obtožbe, po kateri bi naj storil kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali pravic po prvem odstavku 261. člena Kazenskega zakonika (KZ) ter po prvem odstavku 96. člena ZKP sklenilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebni obdolženčevi izdatki ter potrebni izdatki in nagrada obdolženčevega zagovornika obremenjujejo proračun.

 

Obrazložitev

Zoper sodbo se je pritožil okrožni državni tožilec, zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom, da pritožbeno sodišče napadeno sodbo spremeni tako, da obdolženca spozna za krivega očitanega kaznivega dejanja ter mu izreče pogojno obsodbo, v kateri mu naj določi štiri mesece zapora s preizkusno dobo dveh let.

Na pritožbo je odgovoril obdolženčev zagovornik, ki zavrača pritožbeno grajo in pritrjuje dokazni oceni sodišča prve stopnje. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo okrožnega državnega tožilca zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se sicer strinja s pritožnikom, da izvedenskega mnenja izvedenca gradbene stroke ni mogoče tolmačiti obdolžencu v korist, vendar ga isto mnenje tudi ne obremenjuje. Izvedenec gradbene stroke je namreč v 5. točki mnenja, na katero se pritožnik izrecno sklicuje, ugotovil - povzel zgolj tisto, kar (tako ali tako) izhaja iz prve obdolženčeve odločbe z dne 08.06.2001, za katero pa je slednji v svojem zagovoru (list. št. 162 - 163) navajal, da je bila, glede na kasneje ugotovljena dejstva, napačna in da je ravno zato s sklepom z dne 05.09.2001 ustavil inšpekcijski postopek. Ob tako razumljenem izvedenskem mnenju pa obdolžencu nasprotno, se pravi, da je bil navedeni sklep izdan z namenom pridobitve nepremoženjske koristi drugemu, ni bilo dokazano. V pritožbi zatrjevana odsotnost zakonske podlage za izdajo sklepa o ustavitvi inšpekcijskega postopka z dne 05.09.2001, ki je upoštevaje 4. točko 135. člena Zakona o splošnem upravnem postopku zelo vprašljiva, ugotovljenega ne spreminja. Pri izrabitvi položaja iz 261. člena KZ gre namreč zato, da uradna oseba opravi določeno dejanje znotraj pooblastil, ki jih ima, vendar ne v smeri kot izhaja iz njihovega namena (Deisinger M., Kazenski zakonik s komentarjem, posebni del, GV, Založba, Ljubljana 2002, str. 608), zaradi česar se povzeto pritožbeno zatrjevanje glede na izvršitveno obliko iz opisa dejanja izkaže celo za protislovno.

Podobno velja v zvezi z navedbo, po kateri je obdolženi zgornji sklep izdal z namenom družbi pridobiti nepremoženjsko korist zato, ker je ta družba, kot investitor že 25.07.2001 in 31.08.2001 poslovni objekt, ki je bil grajen na isti parceli št. kot prizidek (črna gradnja) prodala, po izdaji sklepa pa je družba vložila pri pristojnem sodišču zemljiškoknjižni predlog. Iz opisa dejanja v obtožbi namreč izhaja, da naj bi nepremoženjsko korist pridobila še družba s tem da vsebina te koristi pri družbi ni samo v prodaji celotnega objekta, temveč še v gradnji prizidka, pri družbah pa v vknjižbi lastninske pravice na nepremičnini. Toda sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka je bil izdan 05.09.2001, se pravi po prodaji poslovnega objekta in potem, ko je bil prizidek že zgrajen, kar pomeni, da je družba po opisu dejanja navedeno korist pridobila še preden je obdolženi zgornji sklep izdal. S tem je vzročno posledični odnos med obdolženčevim izvršitvenim ravnanjem in prepovedano posledico nedvomno postavljen na glavo in ga kot takšnega ni mogoče trpeti.

Drugače je glede opisanega omogočanja vknjižbe lastninske pravice družbama, ki je zaradi časovnega sosledja vzročno posledično brezhiben, vendar bi v tem primeru, kot to v odgovoru na pritožbo pravilno opozarja obdolženčev zagovornik, moralo biti dokazano, da je obdolženi 05.09.2001 vedel, da je družba navedenima družbama poslovni objekt prodala, da sta ti predlagali vpis lastninske pravice in da je samo zato izdal sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka. To pa tudi po presoji pritožbenega sodišča obdolženemu ni bilo dokazano. Najmanj zato, ker potem ni videti razlogov, da je obdolženi 24.09.2002 izdal novo odločbo, po kateri je družba dolžna prizidek, ne pa tudi njegovega temelja, odstraniti, s čemer je celotna zadeva v upravnopravnem smislu, kljub zamenjavi lastnikov objekta, vrnjena na njeno izhodišče.

Po obrazloženem je pritožbeno sodišče o pritožbi okrožnega državnega tožilca odločilo tako kot izhaja iz izreka te sodbe (391. člen ZKP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 96. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 98. člena istega zakona.

 


Zveza:

KZ člen 261, 261/1, 261, 261/1. ZKP člen 92, 92/1, 92/1-1-5, 96, 96/1, 98, 98/1, 358, 358-3, 391, 92, 92/1, 92/1-1-5, 96, 96/1, 98, 98/1, 358, 358-3, 391. ZUP člen 135, 135-4, 135, 135-4.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zOTg5NQ==