VSM sodba I Kp 857/06

Jedro

Stroški oškodovanca kot tožilca in obdolženčevi stroški so samo del stroškov kazenskega postopka iz 92. člena ZKP, o katerih je treba, skupaj z drugimi, odločiti na koncu tega postopka.

Sklenjena poravnava o medsebojnih stroških navedenih procesnih udeležencev, kot je predvidena v tretjem odstavku 96. člena ZKP zgornjega dejstva ne spreminja in je zato lahko predmet pritožbenega preizkusa.

 

Izrek

Pritožba obd. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obd. je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka, in sicer povprečnino v višini 500,00 (petsto 00/100) EUR ter potrebne izdatke oškodovanke kot tožilke in nagrado ter potrebne izdatke njene pooblaščenke.

 

Obrazložitev

Okrajno sodišče je kot sodišče prve stopnje 23.10.2006 zoper obd. zavrnilo obtožbo, po kateri bi naj storil kaznivo dejanje krive ovadbe po prvem odstavku 288. člena Kazenskega zakonika (KZ) ter po tretjem odstavku 96. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) znotraj dosežene poravnave sklenilo, da mora obdolženi oškodovanki kot tožilki plačati stroške postopka v višini 203.820,00 SIT in to tako, da ji prvi obrok v višini 100.000,00 SIT plača do 1.12.2006, drugi obrok v višini 103.820,00 SIT do 1.1.2007, v primeru zamude pa ji mora plačati še zakonske zamudne obresti. Povzeto je bilo storjeno s sodbo opr. št.

Zoper sodbo se je pritožil obdolženi. Kot je iz laične obrazložitve mogoče razumeti, nasprotuje podlagam, ki so imele za posledico umik obtožnega predloga in izdajo navedene sodbe, vključno z odločitvijo o stroških kazenskega postopka, ki jih sam ni povzročil in jih tudi ni dolžan plačati. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da napadeno sodbo razveljavi.

Na pritožbo je odgovorila pooblaščenka oškodovanke kot tožilke, ki predlaga, da pritožbeno sodišče obdolženčevo pritožbo zavrže kot nedovoljeno.

Pritožba je dovoljena, ni pa utemeljena.

Stroški oškodovanca kot tožilca in obdolženčevi stroški so samo del stroškov kazenskega postopka iz 92. člena ZKP, o katerih je treba, skupaj z drugimi, odločiti na koncu tega postopka. Sklenjena poravnava o medsebojnih stroških navedenih procesnih udeležencev, kot je predvidena v tretjem odstavku 96. člena ZKP zgornjega dejstva ne spreminja in je zato lahko predmet pritožbenega preizkusa.

Po drugi strani pa iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 23.10.2006 nedvoumno izhaja, da se je obdolženi takrat najprej opravičil, da so ti opravičilo sprejeli, da je izjavil, da je pripravljen plačati vse nastale stroške kazenskega postopka in da je po vsem navedenem oškodovanka kot tožilka podani obtožni predlog umaknila. Zadnje je imelo za posledico, da je sodišče prve stopnje obtožbo zoper obdolženega zavrnilo in mu naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka natanko tako, kot se je bil sam zavezal. Pritožbena zatrjevanja, da ni prav, da mora sam nositi breme kazenskega pregona z povzetim dogajanjem na glavni obravnavi niso v nobeni zvezi, medtem ko je vprašanje krivde za nastale stroške, ob sklenjeni poravnavi irelevantno. V vsakem primeru s takšnimi pritožbenimi zatrjevanji ni mogoče uspeti in je bilo treba o pritožbi obd. odločiti tako, kot izhaja iz izreka te sodbe (391. člen ZKP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka, ki zajemajo stroške iz 6. in 8. točke drugega odstavka 92. člena ZKP temelji na prvem odstavku 95. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP. Povprečnino je pritožbeno sodišče odmerilo upoštevaje merila iz tretjega odstavka 96. člena ZKP, medtem ko bo višino drugih odmerilo sodišče prve stopnje, ki mora odločiti vsaj še o stroških iz 1. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sodba Pdp 1658/2001
• VSK sklep I Cp 175/2003
• VSC sklep Cp 137/2004