VSM sklep I Cp 282/2006

Jedro

Za prijavo stranke intervencije rok ni določen, ampak lahko intervenient vstopi v pravdo ves čas postopka vse do pravnomočne odločbe o tožbenem zahtevku ter ves čas postopka, ki se nadaljuje, ker je bilo vloženo izredno pravno sredstvo (drugi odstavek 199. člena ZPP). Glede na vlogi tožeče in tožene stranke, bi sodba na podlagi pripoznave postala pravnomočna z iztekom dneva, ko je sodišče vlogi prejelo, to pa je dne 19.07.2006 in ne prej, npr. dne 18.07.2006 po 11,30 uri, ko je sodišče prve stopnje vlogi prejelo, ker se pritožbeni rok računa na dneve in ne ure. Glede na dejstvo, da je tožena stranka pisni odpravek sodbe prejela dne 18.07.2006, je najprej stranska intervencija prijavljena pred iztekom zadnjega dne pritožbenega roka (stranska intervencija prijavljena dne 18.07.2006), pritožba stranskega intervenienta proti sodbi na podlagi pripoznave z dne 24.07.2006 pa pravočasna, ker se je rok za pritožbo, ob pravočasno priglašeni stranski intervenciji na strani tožene stranke, glede na to, da je tožena stranka sodbo prejela dne 18.07.2007, za stranskega intervenienta iztekel dne 02.08.2006 (333. člen ZPP), stranski intervenient pa je vložil pritožbo proti sodbi dne 24.07.2006 (l. št. 51).

S pripoznavo tožbenega zahtevka bi tožena stranka izigrala največjega delničarja - stranskega intervenienta d.o.o., ki ima po določbah ZGD-1, kot največji delničar tožene stranke, odločujoč vpliv na imenovanje (novih) članov nadzornega sveta in ga s tem prikrajšala za pravico, da kot največji delničar tožene stranke vpliva na izbiro članov nadzornega sveta, ki je sicer neodvisen organ in strogo ločen od uprave ter skupščine družbe in ne zastopa interese delničarjev. Dejanje tožene stranke - pripoznava zahtevka je po mnenju sodišča druge stopnje zato šteti za dejanje, ki nasprotuje morali ravnanja gospodarskih subjektov v obligacijskih odnosih in njihovemu ravnanju v poslovnem prometu (v nasprotju z moralnimi pravili.

 

Izrek

Pritožbi stranskega intervenienta se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave je sodišče razsodilo, da je sklep skupščine družbe d.d., izglasovan na 13. zasedanju skupščine družbe in zapisan v notarskem zapisniku, opr. št. z dne v točki 5, v kateri so bili za člane nadzornega sveta imenovani in da mandatna doba članov nadzornega sveta traja 2 (dve) leti, teči pa prične po izteku mandata sedanjih članov t.j. od dalje, ničen. Pravdne stroške tožene stranke v znesku EUR (prej SIT) je naložilo v plačilo toženi stranki. Sodbo s pritožbo in (pravočasno) dopolnitvijo pritožbe izpodbija stranski intervenient d.o.o.. Navaja, da je sodišče v zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe, ki jo je predlagala tožeča stranka navedlo, da izvolitev štirih članov nadzornega sveta, ne glede na določbo 28. člena Statuta tožene stranke, ki predvideva 7 (sedem)članski nadzorni svet, ni razlog ničnosti sklepa, z izpodbijano sodbo pa je sedaj sodišče prve stopnje razsodilo, da so sklepi skupščine tožene stranke nični. Meni, da gre v primeru pripoznave zahtevka tožene stranke za nedovoljeno razpolaganje strank. V pravočasni dopolnitvi pritožbe pa opozarja na sklep Vrhovnega sodišča R Slovenije, opr. št., v katerem je odločilo in obrazložilo, da lahko kot sosporniški intervenient v pravdo vstopi oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša, tudi tisti, na katerega se rasteza pravni učinek sodbe tako, da ga zajame v svoje subjektivne meje (202. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila po roku iz prvega odstavka 344. člena ZPP, vendar pred odločitvijo sodišča druge stopnje (tretji odstavek 344. člena ZPP). V njej se zavzema, da se pritožba stranskega intervenienta zavrže kot nedovoljena oziroma zavrne kot neutemeljena. Pritožba je utemeljena. Ena od odločilnih okoliščin v konkretni zadevi je, kakšen položaj ima d.o.o., ki je v postopku prijavila stransko intervencijo na strani tožene stranke - enotni ali sosporniški intervenient. Kot sosporniški intervenient lahko v pravdo stopi oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša (prvi odstavek 202. člena ZPP). Neposredno se lahko nanaša le na osebo, na katero se razteza pravni učinek sodbe tako, da ga lahko zajame v svoje subjektivne meje. Položaj sosporniškega intervenienta je zato dosti manj omejen, kot položaj enotnega sospornika. Njegova dejanja namreč učinkujejo kot dejanja same stranke, zato lahko sosporniški intervenient uveljavlja tudi tista dejanja, ki so v nasprotju z interesi stranke, ki se ji je pridružil. Tako v primeru nasprotja z dejanji stranke, ki se ji je pridružil, ne veljajo avtomatično dejanja stranke, temveč velja najugodnejše dejanje oziroma pozitivno in najkoristnejše dejanje. Če se tožena stranka, ki se ji je sosporniški intervenient pridružil, odpove pravici do pritožbe proti sodbi na podlagi pripoznave, se odpoved pravici do pritožbe nanaša le na toženo stranko, ne pa tudi na intervenienta, ker je za sosporniško intervencijo značilna intervenientova samostojnost (sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. ). Družba d.o.o. ima v konkretni zadevi položaj sosporniškega intervenienta, ker se učinki izpodbijane sodbe nanašajo naposredno nanjo, kot delničarja tožene stranke. Stranski intervenient mora sprejeti pravdo v tistem stanju, v katerem je, ko stopi vanjo. V konkretni zadevi je sodišče prve stopnje izpodbijano sodbo izdalo 17.07.2006 in sta jo stranki prejeli dne 18.07.2006 (povratnici na l. št. 16). Tožena in tožeča stranka sta dne 18.07.2006 sodišču poslali vlogi, v katerih sporočata, da se odpovedujeta pravici do pritožbe proti sodbi na podlagi pripoznave (sodnica je po uradnem zaznamku obe vlogi prejela dne 18.07.2006 ob 11,30 uri - l. št. 20 in l. št. 21). Stranski intervenient je sodišču prve stopnje prijavil stransko intervencijo z vlogo dne 18.07.2006, ki jo je po uradnem zaznamku sodnica prejela dne 18.07.2006 ob 12,15 uri (l. št. 22), torej po vlogah strank, v katerih sta se odpovedali pravici do pritožbe. Sodišče prve stopnje je očitno sprva, glede na vlogi tožeče in tožene stranke, da se odpovedujeta pravici do pritožb štelo, da je sodba postala pravnomočna z dnem in uro prejetih vlog s katerima sta se stranki odpovedali pritožbam, to je 18.07.2006, saj je pravnomočnost sodbe najprej potrdilo s klavzulo o pravnomočnosti (l. št. 15), v nadaljevanju pa štelo, da temu ni tako, in da je pritožba pravočasna in dovoljena (l. št. 51). S sklepom opr. št. z dne , pa je dopustilo stransko intervencijo d.o.o. in odločitev o pritožbi stranskega intervenienta proti sodbi odstopilo pritožbenemu sodišču. Vloge strank, ki se vlagajo zunaj obravnave, se vlagajo pisno (prvi odstavek 105. člena ZPP), po določilu 214. člena Sodnega reda pa se vse pošiljke in pisanja, ki jih vlagajo stranke neposredno, sprejemajo na vložišču ves delovni čas. Po drugem odstavku 216. člena Sodnega reda se samo na zemljiškoknjižnih zadevah, zadevah sodnega registra in na pisanjih v kazenskem postopku vpiše tudi ura in minuta sprejema. V konkretni zadevi se torej ura in minuta prejema vlog ne vpisuje, ker to ni odločilno, poleg tega pa se take vloge vložijo na vložišču sodišča. Glede na uradne zaznamke sodišče prve stopnje o času prejetih vlog se zdi, da je sprva sodišče prve stopnje dvomilo, ali je izjava stranskega intervenienta o vstopu v pravdo podana pred ali po pravnomočnosti sodbe, ker je od tega dejstva odvisno, ali lahko stranski intervenient vloži proti sodbi redno pravno sredstvo (pritožbo) ali izredno pravno sredstvo (prvi odstavek 201. člena ZPP). Po določbi prvega odstavka 111. člena ZPP se roki računajo po dnevih, mesecih in letih. Po prvem odstavku 112. člena ZPP je vloga, ki je vezana na rok vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Po prvem odstavku 62. člena Obligacijskega zakonika - OZ, začne rok, določen v dnevih teči prvi dan po dogodku, od katerega se računa, konča pa se z iztekom zadnjega njegovega dneva. Sodba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo, postane pravnomočna, kolikor je v njej odločeno o zahtevku tožbe ali nasprotne tožbe (prvi odstavek 319. člena ZPP). Nasproti strankam ima sodba učinek šele od dneva, ko jim je vročena (prvi odstavek 320. člena ZPP). Zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, se smejo stranke pritožiti v petnajstih dneh od vročitve prepisa sodbe, če ni v tem zakonu določen kakšen drug rok (prvi odstavek 333. člena ZPP). Sodba postane pravnomočna, ko za stranki, ki sta pravilno prejeli pisna odpravka sodbe izteče zadnji dan pritožbenega roka in se proti sodbi nista pritožili. Rok za pritožbo proti sodbi je torej določen po dnevih in se konča z iztekom zadnjega njegovega dneva. Za prijavo stranke intervencije rok ni določen, ampak lahko intervenient vstopi v pravdo ves čas postopka vse do pravnomočne odločbe o tožbenem zahtevku ter ves čas postopka, ki se nadaljuje, ker je bilo vloženo izredno pravno sredstvo (drugi odstavek 199. člena ZPP). Glede na vlogi tožeče in tožene stranke, bi sodba na podlagi pripoznave postala pravnomočna z iztekom dneva, ko je sodišče vlogi prejelo, to pa je dne 19.07.2006 in ne prej, npr. dne 18.07.2006 po 11,30 uri, ko je sodišče prve stopnje vlogi prejelo, ker se pritožbeni rok računa na dneve in ne ure. Glede na dejstvo, da je tožena stranka pisni odpravek sodbe prejela dne 18.07.2006, je najprej stranska intervencija prijavljena pred iztekom zadnjega dne pritožbenega roka (stranska intervencija prijavljena dne 18.07.2006), pritožba stranskega intervenienta proti sodbi na podlagi pripoznave z dne 24.07.2006 pa pravočasna, ker se je rok za pritožbo, ob pravočasno priglašeni stranski intervenciji na strani tožene stranke, glede na to, da je tožena stranka sodbo prejela dne 18.07.2007, za stranskega intervenienta iztekel dne 02.08.2006 (333. člen ZPP), stranski intervenient pa je vložil pritožbo proti sodbi dne 24.07.2006 (l. št. 51). V primeru sosporniške intervencije in v primeru nasprotja med dejanji tožene stranke in intervenienta, kot je bilo že nevedeno, ne velja avtomatično strankino dejanje, temveč velja najugodnejše dejanje. V tem primeru so lahko interesi tudi nasprotni, torej da je interes stranskega intervenienta, ki ima položaj sosporniškega intervenienta v nasprotju z dejanji stranke, ki se ji je pridružil. Ker je bila v konkretnem primeru izdana sodba na podlagi pripoznave (tožena stranka je tožbeni zahtevek pripoznala), stranski intervenient pa temu dejanju nasprotuje, lahko slednji kot sosporniški intervenient vloži pritožbo, v kateri izpodbija sodbo na podlagi pripoznave. Sodbo na podlagi pripoznave izda sodišče, če tožena stranka do konca glavne obravnave pripozna tožbeni zahtevek (prvi odstavek 316. člena ZPP). Po drugem odstavku istega člena sodišče ne izda sodbe na podlagi pripoznave, čeprav so izpolnjeni potrebni pogoji, če spozna, da gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP). Sodišče ne prizna razpolaganje strank, ki nasprotujejo prisilnim predpisom, ali ki nasprotuje moralnim pravilom. Volitve članov nadzornega sveta ureja ZGD-1 v členu 274., po katerem člane nadzornega sveta voli skupščina družbe. Na 13. zasedanju skupščine tožene stranke je bil seznam prisotnih delničarjev in njihovih delnic naslednji: d.o.o. (80% delnic), Kapitalska družba (5,780% delnic), banka d.d. (7,581% delnic). Na skupščini družbe so bili tako prisotni delničarji, ki imajo 93,361 % delnic tožene stranke. Med delničarji tožene stranke je stranski intervenient d.o.o. njen največji delničar in je bil ob glasovanju na 13. zasedanju skupščine sprejet njegov predlog imenovanja članov nadzornega sveta. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijane sodbe pojasnilo, da je tožena stranka z vlogo z dne 14.07.2006, ki jo je sodišče prejelo 17.07.2006 (list. št. 14), tožbeni zahtevek pripoznalo. Pri tem je štelo, da pripoznava tožbenega zahtevka ni v nasprotju s 3. členom ZPP. Dejanske in pravne okoliščine konkretne zadeve pa take odločitve ne potrjujejo. Tožeča stranka d.o.o je delničar tožene stranke, največji delničar tožene stranke pa je stranski intervenient d.o.o. (80%). Po vložitvi tožbe (dne 12.07.2006 - l. št. 1) je tožena stranka tožbeni zahtevek zaradi ničnosti sklepa skupščine o imenovanju članov nadzornega sveta (takoj) pripoznala (dne 17.07.2006 - l. št. 14), pri čemer je tako njeno ravnanje lahko ne samo v nasprotju z moralnimi pravili, ampak je lahko tudi v nasprotju s pošteno uporabo procesnih pravic (3. in 9. člen ZPP). Dejanje, ki ga je šteti, da je v nasprotju z moralnimi pravili, je treba presojati kot celoto in pri tem upoštevati pomen prizadete dobrine (na primer ugoden oziroma neugoden položaj posamezne stranke glede na dejanje). OZ v 3. členu napotuje, da udeleženci v obligacijskih razmerjih sicer prosto urejajo obligacijska razmerja, ne smejo pa jih urejati v nasprotju z moralo. Prvi odstavek 7. člena OZ pa, da so pravice iz obligacijskih razmerij omejene z enakimi pravicami drugih, po tretjem odstavku 7. člena pa gre za navidezno izvrševanje pravice, če njen nosilec ravna z izključnim namenom ali očitnim namenom, da drugemu škoduje. S pripoznavo tožbenega zahtevka bi tožena stranka izigrala največjega delničarja - stranskega intervenienta d.o.o., ki ima po določbah ZGD-1, kot največji delničar tožene stranke, odločujoč vpliv na imenovanje (novih) članov nadzornega sveta in ga s tem prikrajšala za pravico, da kot največji delničar tožene stranke vpliva na izbiro članov nadzornega sveta, ki je sicer neodvisen organ in strogo ločen od uprave ter skupščine družbe in ne zastopa interese delničarjev. Če bi bil dopusten tak način, kot v konkretnem primeru, bi lahko delničar, ob sodelovanju družbe (tožene stranke - uprave), ki bi tožbeni zahtevek pripoznala, venomer lahko dosegel ničnost posameznega sklepa skupščine, ki je bil zakonito sprejet na skupščini družbe in iz različnih razlogov ne ustreza posameznemu delničarju in upravi družbe. Dejanje tožene stranke - pripoznava zahtevka je po mnenju sodišča druge stopnje zato šteti za dejanje, ki nasprotuje morali ravnanja gospodarskih subjektov v obligacijskih odnosih in njihovemu ravnanju v poslovnem prometu (v nasprotju z moralnimi pravili), zato je sodišče druge stopnje ob obravnavanju pritožbe stranskega intervenienta, sodbo na podlagi pripoznave razveljavilo po določbi 6. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (odločba, ki je oprta na nedovoljeno razpolaganje strank) in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V novem sojenju bo sodišče prve stopnje v zadevi ponovno razsodilo, pri tem pa kritično presodilo ravnanje tožene stranke (pripoznavo zahtevka) glede na določbo 3. člen ZPP in kot celoto. O pritožbenih stroških je odločeno po tretjem odstavku 165. člena ZPP. Vrednost, izražena v tolarjih (SIT) je bila obračunana v EUR po določbi prvega odstavka 13. člena Zakona o uvedbi eura (Ur. l. RS št. 114/2006).  

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cpg 1175/99
• VSC sklep Cp 1888/2006
• VSL sklep II Cp 1021/93