VSM sodba in sklep PRp 82/2007

Jedro

Pritožbeno sodišče nadalje še ugotavlja, da je v obravnavanem primeru prvostopno sodišče ravnalo v nasprotju z določbo 67. člena ZP-1 v zvezi z določbo prvega odstavka 241. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP), katera določa, da se po splošnih vprašanjih (240. člen ZKP) od priče zahteva, naj pove vse, kar ve o zadevi, nato se ji postavljajo vprašanja, da se njene izpovedbe preizkusijo, dopolnijo in razjasnijo, saj je iz spisovnega gradiva razvidno, da gre pri zaslišanju priče - policista za dobeseden prepis zapisnika o zaslišanju priče - policista, kar pritožbenemu sodišču onemogoča preveriti skladnost izpovedb le-teh, posledično pa tudi njuno verodostojnost in zanesljivost.

 

Izrek

I. Pritožbi zagovornika obd. se delno ugodi in se sodba o prekršku sodišča prve stopnje:

- razveljavi v odločitvi o odgovornosti in posameznih sankcijah, določenih za prekršek po enajstem odstavku 132. člena ZVCP-1, ki je opisan v točki 2 izreka prvostopne sodbe o prekršku, in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje;

II. Sodba o prekršku sodišča prve stopnje se

- spremeni v odločitvi o sankciji tako, da se enotna sankcija ne izreče, globo za prekršek po petem odstavku 30. v zvezi z 234. členom ZVCP-1, opisan v točki 1 izreka izpodbijane sodbe o prekršku, v višini 50.000,00 (petdeset tisoč 00/100) SIT oziroma 208,64 (dvestoosem 64/100) EUR je obdolženi dolžan plačati v 5 (petih) mesečnih obrokih po 10.000,00 (deset tisoč 00/100) SIT oziroma 41,72 (enainštirideset 72/100) EUR, s tem da prvi obrok zapade v plačilo 30. dan po vročitvi te sodbe in sklepa, ostali obroki pa zapadejo v plačilo 30. dan po zapadlosti prejšnjega obroka, sicer se bo določil uklonilni zapor oziroma se bo globa prisilno izterjala.

Sicer se pritožba zagovornika obd. zavrne kot neutemeljena in se v nerazveljavljenih in nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo o prekršku je bil obd. spoznan za odgovornega storitve prekrška po petem odstavku 30. v zvezi z 234. členom in prekrška po enajstem odstavku 132. člena ZVCP-1 in mu je bila izrečena enotna sankcija, in sicer globa v višini 170.000,00 SIT ter 22 (dvaindvajset) kazenskih točk, ob souporabi določbe 22. člena in določbe petega odstavka 202a. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1) pa prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, prav tako pa mu je bilo naloženo plačilo stroškov postopka o prekršku, to je povprečnine v znesku 15.000,00 SIT.

Proti takšni sodbi se je pravočasno pritožil zagovornik obd., in sicer zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V zvezi s prekrškom po enajstem odstavku 132. člena ZVCP-1, navedenim pod točko 2 izreka izpodbijane sodbe o prekršku pritožnik navaja, da je prvostopno sodišče svojo odločitev oprlo na neprepričljivi izpovedbi policistov, ki sta kršila obdolženčeve zakonske in ustavne pravice, saj nista imela nikakršnega zakonsko predvidenega razloga, da bi postopek opravljala na domu obdolženega, nadalje pa tudi opozarja na protislovnost izpovedb policistov, katera sta izpovedala, da je obdolženi v času, ko je zapuščal lokal, kazal očitne znake vinjenosti ter se ob tem tudi sprašuje, zakaj sta policista dovolila, da se je obdolženi odpeljal s svojim vozilom oziroma zakaj nista na kraju dogodka opravila preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom. V zvezi s prekrškom po petem odstavku 30. v zvezi z 234. členom ZVCP-1, navedenim pod točko 1 izreka izpodbijane sodbe o prekršku pa pritožnik navaja, da je v obravnavanem primeru prišlo do manjše materialne škode, brez telesnih poškodb, v zvezi s katero se je obdolženi dogovoril z lastnikom ograje, kot tudi, da mu zakon v teh primerih ne nalaga, da pokliče policijo, zaradi česar v obravnavanem primeru ni mogoče govoriti o kršitvi kakršnegakoli predpisa.

Obrazložitev k točki I izreka:

Pritožba takšno odločitev prvostopnega sodišča utemeljeno graja, ko navaja nekatera nova dejstva, ki jih bo sodišče za pravilno odločitev moralo ugotoviti. V zvezi s pritožnikovim grajanjem skladnosti izpovedb prič - policistov in pritožbeno sodišče ugotavlja, da je iz obrazložitve izpodbijane sodbe razvidno, da je prvostopno sodišče svojo odločitev oprlo na izpovedbi policistov, katera sta po mnenju prvostopnega sodišča skladno opisala znake obdolženčeve vinjenosti, ki sta jih pred predmetno vožnjo zasledila pri obdolženem, prav tako pa sta skladno opisala kako je obdolženi onemogočil izvedbo preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom. Pritožbeno sodišče nadalje še ugotavlja, da je v obravnavanem primeru prvostopno sodišče ravnalo v nasprotju z določbo 67. člena ZP-1 v zvezi z določbo prvega odstavka 241. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP), katera določa, da se po splošnih vprašanjih (240. člen ZKP) od priče zahteva, naj pove vse, kar ve o zadevi, nato se ji postavljajo vprašanja, da se njene izpovedbe preizkusijo, dopolnijo in razjasnijo, saj je iz spisovnega gradiva razvidno, da gre pri zaslišanju priče - policista za dobeseden prepis zapisnika o zaslišanju priče - , kar pritožbenemu sodišču onemogoča preveriti skladnost izpovedb le-teh, posledično pa tudi njuno verodostojnost in zanesljivost.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v skladu z določbo petega odstavka 163. člena ZP-1 sklenilo, kot izhaja iz točke I. izreka tega sklepa. V ponovljenem postopku bo prvostopno sodišče tako ponovno zaslišalo pričo - policista v skladu z določbami ZP-1 in ZKP ter nato ponovno ocenilo izvedene dokaze.

Obrazložitev k točki II izreka:

Obravnavani prekršek po petem odstavku 30. člena ZVCP-1 stori med drugim tisti voznik, ki v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena hitrosti in načina vožnje ne prilagodi svojim sposobnostim, lastnostim in stanju ceste, da bi vozilo lahko ves čas obvladoval. Glede na izvedene dokaze se pritožbeno sodišče pridružuje pravilni dokazni oceni sodišča prve stopnje, da je obdolžencu storitev obravnavanega prekrška dokazana z njegovim zagovorom, kjer je storitev le-tega priznal in povedal, da je kritičnega dne res vozil svoj osebni avtomobil in da je bil v avtomobilu sam, kot tudi, da je v levi ovinek zapeljal nekoliko prehitro, zaradi česar je izgubil oblast nad vozilom in zapeljal čez levi rob vozišča ter zadel v vrtno ograjo in brajde, last, kar skladno z določbo 118. člena ZP-1 pomeni, da sodišču ob tako jasnem in popolnem priznanju ni potrebno zbirati še drugih dokazov, vendar mu le-to ne prepoveduje, ter s skico in fotografijami s kraja prometne nesreče, pritožbene navedbe o zmotni in nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja pa ocenjuje kot neutemeljene. Zaradi navedenega pritožbeno sodišče ocenjuje pritožnikove navedbe, da je v obravnavanem primeru šlo za manjšo materialno škodo kot neuspešen poizkus izognitve odgovornosti za obravnavani prekršek.

V skladu z določbo 165. člena ZP-1 je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo tudi glede odločitve o sankcijah, določenih za prekršek po petem odstavku 30. člena ZVCP-1.

Predpisane sankcije za navedeni prekršek sta globa najmanj 50.000,00 SIT ter stranski sankciji 4 (štiri) kazenske točke, v skladu z drugim odstavkom 234. člena ZVCP-1 pa se udeležencu, ki povzroči prometno nesrečo, poleg globe in kazenskih točk, izreče tudi prepoved vožnje motornega vozila, katera se v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZP-1 izreče v trajanju od enega meseca do enega leta. Prvostopno sodišče je obdolžencu določilo 50.000,00 SIT ter štiri kazenske točke in prepoved vožnje motornega vozila za čas trajanja enega meseca, torej vse na minimumu predpisanih. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bile obdolžencu glede na v prvostopnem dokaznem postopku ugotovljene in ocenjene okoliščine določene primerne sankcije, tako glavna kot stranski, iz izvedenega dokaznega postopka pa niso razvidne nobene posebne olajševalne okoliščine, ki bi pri odmeri globe utemeljevale uporabo omilitvenih določil v skladu s šestim odstavkom 26. člena ZP-1, niti jih v pritožbi ne uveljavlja pritožnik.

Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče v skladu z določbami 163. člena ZP-1 sklenilo oziroma razsodilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa oziroma sodbe.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sodba PRp 143/2009
• VDSS sodba Psp 64/2010
• VSK sodba I Cp 250/2005