VSM sodba in sklep PRp 684/2006

Jedro

Pritožnik na tak način ves čas uveljavlja, da je kot udeleženec v cestnem prometu moral trpeti nesorazmerno dolg poseg in večkratno opravljanje preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom in sicer ne zaradi okoliščin, ki bi bile na njegovi strani, temveč zaradi domnevne nepravilnosti pri delovanju alkotesta, torej okoliščine na strani policije oziroma države. Te zatrjevane okoliščine imajo glede na navedeno odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije tako težo, da bi jih moralo sodišče prve stopnje po vloženi zahtevi za sodno varstvo v dopolnjenem dokaznem postopku raziskati, česar pa ni storilo in jo je z izpodbijano sodbo z dne zavrnilo kot neutemeljeno. Te pritožnikove navedbe oziroma opis dogodkov v zvezi z opravljanjem preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom se ne nanašajo zgolj na dejansko stanje, temveč pomenijo smiselno uveljavljanje materialne kršitve iz 1. točke 156. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1), to je, da dejanje, ki se mu očita, ni prekršek in sicer zaradi nezakonitosti odredbe policista o nadaljnjem preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom oziroma strokovnem pregledu.

 

Izrek

Pritožbi obd. z dne se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje z dne spremeni tako, da se njegova pritožba proti sodbi sodišča prve stopnje z dne ne zavrže kot nedovoljena.

Pritožbi obd. z dne se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje z dne razveljavi in se mu zadeva vrne v novo odločanje.

 

Obrazložitev

Z odločbo o prekršku prekrškovnega organa Postaje prometne policije, z dne, je bil obd. spoznan za odgovornega storitve prekrška po točki B četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 in sta mu bili izrečeni glavna sankcija globa v višini 40.000,00 SIT in stranska sankcija štiri kazenske točke, prav tako pa mu je bilo naloženo tudi plačilo stroškov postopka o prekršku, to je povprečnine v višini 10.000,00 SIT in stroškov strokovnega pregleda z odvzemom krvi v znesku 28.392,00 SIT. Proti tej odločbi je obdolženec vložil zahtevo za sodno varstvo, ki pa jo je sodišče prve stopnje s sodbo z dne zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo odločbo o prekršku prekrškovnega organa (ob tem je sodišče prve stopnje neutemeljeno v nadaljnjem odstavku izreka te sodbe obdolžencu med drugim v breme naložilo tudi plačilo opravljenega strokovnega pregleda z alkoholimetrično analizo krvi v višini 28.392,00 SIT, saj je bila ta obdolženčeva obveznost že zajeta v tistem delu izreka izpodbijane sodbe, ko je sodišče prve stopnje potrdilo odločbo o prekršku prekrškovnega organa, ki je odločil v zvezi s temi stroški enako).

Proti tej sodbi je obdolženec vložil pravočasno pritožbo, v kateri je med drugim navedel, da je pri postopku ugotavljanja alkoholiziranosti moral preizkus opravljati dvakrat in nato po 30 minutah še tretjič, četrtič pa čez eno uro na policijski postaji. Sodišče prve stopnje je navedeno pritožbo s sklepom z dne zavrglo kot nedovoljeno.

Proti slednjemu sklepu je obdolženec vložil pravočasno pritožbo, v kateri je med drugim ponovil, da je šlo v obravnavani zadevi za nenormalen postopek ugotavljanja alkoholiziranosti ter, da ga krivica boli, kar je bistvo njegove pritožbe.

Obe obdolženčevi pritožbi sta utemeljeni.

V zvezi z obravnavano zadevo je sodišče prve stopnje prezrlo odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije z opr. št. Up 215/01, z dne 30.1.2003. V tej zadevi je pritožnik v ustavni pritožbi navajal, da je hotel opraviti preizkus alkoholiziranosti z alkotestom, vendar naprava ni delovala, policist pa je pritožniku odredil, naj počaka na popravilo naprave, kar je po njegovem mnenju pomenilo kršitev 19. člena Ustave Republike Slovenije in nezakonitost odredbe policista. V navedeni odločbi je Ustavno sodišče Republike Slovenije med drugim navedlo, da je že v svoji odločbi z opr. št. U-I-370/98, z dne 18.12.2002, ugotovilo, da pomeni ustavljanje vozil zaradi nadzora prometa ter pregled vozil, voznikov in drugih udeležencev v cestnem prometu poseg v splošno svobodo ravnanja, ki predstavlja enega od elementov pravice do varstva zasebnosti in osebnostnih pravic iz 35. člena Ustave Republike Slovenije. Pri tem je Ustavno sodišče Republike Slovenije poudarilo, da ustavljanje vozil zaradi nadzora prometa ne pomeni nesorazmernega posega v ustavne pravice, saj morajo policisti nadzor izvajati strokovno in pri tem spoštovati osebno dostojanstvo posameznika ter zagotoviti, da je poseg v njegove osebnostne pravice čim manjši in, da traja ustavitev čim krajši možni čas. V obravnavanem primeru je bil pritožnik pripravljen opraviti preizkus z alkotestom, vendar v trenutku odredbe policista naprava ni delovala in sicer zaradi iztrošenosti baterije, izkazalo pa se je, da policijska patrulja ni razpolagala z rezervno napravo ali baterijo. Ustavno sodišče Republike Slovenije je nadalje odločilo, da ker preizkusa ni bilo mogoče opraviti iz razloga, ki je bil na strani policije, policist pritožnika ne bi smel več zadrževati na kraju ustavitve, saj je udeleženec v cestnem prometu dolžan trpeti samo tiste omejitve, ki izhajajo iz preizkusa alkoholiziranosti pri njegovi običajni izvedbi, ne pa tudi tistih oziroma nadaljnjih omejitev, ki izhajajo iz vzrokov, ki so na strani policije. Obd. je tekom celotnega postopka od njegove izjave o dejstvih in okoliščinah prekrška, nato v zahtevi za sodno varstvo in za tem v obeh svojih pritožbah vztrajno navajal, da je moral preizkus alkoholiziranosti z alkotestom opravljati nekajkrat in, da bi naj šlo verjetno za napako v alkotestu, zaradi česar naj bi policista poklicala drugo patruljo, le-ta pa naj bi na kraj dogodka prišla okoli 30 minut kasneje, ko naj bi obdolženec preizkus z alkotestom ponovil. Pritožnik na tak način ves čas uveljavlja, da je kot udeleženec v cestnem prometu moral trpeti nesorazmerno dolg poseg in večkratno opravljanje preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom in sicer ne zaradi okoliščin, ki bi bile na njegovi strani, temveč zaradi domnevne nepravilnosti pri delovanju alkotesta, torej okoliščine na strani policije oziroma države. Te zatrjevane okoliščine imajo glede na navedeno odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije tako težo, da bi jih moralo sodišče prve stopnje po vloženi zahtevi za sodno varstvo v dopolnjenem dokaznem postopku raziskati, česar pa ni storilo in jo je z izpodbijano sodbo z dne zavrnilo kot neutemeljeno. Te pritožnikove navedbe oziroma opis dogodkov v zvezi z opravljanjem preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom se ne nanašajo zgolj na dejansko stanje, temveč pomenijo smiselno uveljavljanje materialne kršitve iz 1. točke 156. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1), to je, da dejanje, ki se mu očita, ni prekršek in sicer zaradi nezakonitosti odredbe policista o nadaljnjem preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom oziroma strokovnem pregledu. Gre za podobne okoliščine kot v primeru iz osmega odstavka 132. člena ZVCP-1, če policist odredi strokovni pregled zaradi suma vožnje vozila v cestnem prometu na primer pod vplivom mamil, ne da bi policist pred tem izvedel postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo voznikovo sposobnost za vožnjo (razen pri udeležencih prometne nesreče III. in IV. kategorije) in je v takšnih primerih odredba o strokovnem pregledu nezakonita, zaradi česar morebitno neravnanje po njej ali ugotovljena alkoholiziranost na podlagi takšnega strokovnega pregleda ne vsebuje vseh zakonitih znakov prekrška.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče presodilo oziroma sklenilo, kot je navedeno v točkah I in II izreka te sodbe in sklepa, sodišče prve stopnje pa bo na podlagi obdolženčeve vložene zahteve za sodno varstvo ravnalo v skladu s procesno določbo drugega odstavka 65. člena ZP-1 in bo za ugotovitev popolnega dejanskega stanja dopolnilo dokazni postopek tako, da bo lahko ocenilo, ali so s strani obdolženca zatrjevane kršitve materialnega prava dejansko podane ter bo nato z novo odločbo, po predhodni odpravi odločbe o prekršku prekrškovnega organa, na novo odločilo.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSM sklep PRp 187/2007
• VSK sodba PRp 49/2012
• VSC Sodba PRp 126/2021