VSM Sklep II Kp 24484/2014

Jedro

Po zanesljivi ugotovitvi sodišča prve stopnje, da pri hišni preiskavi na naslovu obdolženčevega prebivališča ni bil navzoč predstavnik Odvetniške zbornice, ni nastopil položaj, po katerem bi lahko sodišče prve stopnje za nazaj ugotovilo, da je bil zaseg telefonskih aparatov iz točke I izreka sklepa pri hišni preiskavi nezakonit ter jih v posledici obdolžencu vrnilo. Pritožnik namreč utemeljeno opozarja, da je bila hišna preiskava na naslovu obdolženčevega prebivališča z zasegom telefonskih aparatov opravljena še pred izdajo Odločbe in da je v takšnih primerih Ustavno sodišče po eni strani izhajalo iz nepovratnosti kršitev in posledične neodpravljivosti, hkrati pa je za nadaljnje posege v odvetniško zasebnost, kar pregled zaseženih telefonskih aparatov nedvomno je, zahtevalo navzočnost predstavnika Odvetniške zbornice in spoštovanje jamstev iz III. in IV. točke izreka Odločbe.

Izrek

Pritožbi okrožnega državnega tožilca se ugodi in sklep sodišča prve stopnje pod točko I izreka razveljavi.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je kot sodišče prve stopnje 31. 5. 2021 ugotovilo, da zaseg mobilnih telefonov znamke SONY, model Xperia, model D5503, tip PM 0640-BV, z vstavljeno SIM kartico operaterja SI.MOBIL št. ...800, zasežen pri hišni preiskavi na naslovu L.P. dne 24. 2. 2015 in znamke HTC, model PG76100, IMEI št. ...978, ser. št. ...35, s SIM kartico operaterja SI.MOBIL št. ...778, ki sta bila zasežena v stanovanjskih in drugih prostorih L.P., P. dne 24. 2. 2015, ni zakonit in se oba mobilna telefona odvetniku L.P. vrneta. Je pa bil zakonit in v skladu z Ustavo R Slovenije zaseg mobilnega telefona znamke Blackberry Bold 9900, PIN: ...4C, IMEI št. ...869, s pripadajočo SIM kartico operaterja Mobitel št. ...844, ki ga je uporabljal odvetnik L.P., zasežen pri hišni preiskavi Odvetniške pisarne odvetnika L.P. na naslovu M., dne 24. 2. 2015, je zakonit in v skladu z Ustavo R Slovenije. Obe ugotovitvi sta bili izdani v sklepu V Kpd 24684/2014.

2. Zoper sklep se je glede odločbe v I. točki izreka pritožil okrožni državni tožilec zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka s predlogom, da sodišče druge stopnje sklep v tem delu spremeni tako, da je bil tudi zaseg telefonov iz prvega dela izreka napadenega sklepa zakonit in v skladu z Ustavo R Slovenije.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje se uvodoma strinja s pritožnikom glede dovoljenosti pritožbe, saj je bil napadeni sklep že izdan v času, ko se je začel uporabljati 222.a člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku ZKP-O (Ur. l. RS, št. 200/2020). Ta najprej v četrtem odstavku ureja položaj, ko izvenobravnavni sodnik pri pregledu predmetov, med drugim ugotovi, da ti niso bili zaseženi skladno z ustavno zahtevo, nakar v šestem odstavku dovoljuje državnemu tožilcu, da se sme zoper takšen ugotovitveni sklep pritožiti. Sklicevanje sodišča prve stopnje na začasno ureditev iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-115/14 z dne 21. 1. 2016 (v nadaljevanju Odločba) tako ni pravilno.

5. S pritožnikom pa se je bilo strinjati še glede predmeta v točki I izreka sklepa. Po zanesljivi ugotovitvi sodišča prve stopnje, da pri hišni preiskavi na naslovu obdolženčevega prebivališča ni bil navzoč predstavnik Odvetniške zbornice, ni nastopil položaj, po katerem bi lahko sodišče prve stopnje za nazaj ugotovilo, da je bil zaseg telefonskih aparatov iz točke I izreka sklepa pri hišni preiskavi nezakonit ter jih v posledici obdolžencu vrnilo. Pritožnik namreč utemeljeno opozarja, da je bila hišna preiskava na naslovu obdolženčevega prebivališča z zasegom telefonskih aparatov opravljena še pred izdajo Odločbe in da je v takšnih primerih Ustavno sodišče po eni strani izhajalo iz nepovratnosti kršitev in posledične neodpravljivosti, hkrati pa je za nadaljnje posege v odvetniško zasebnost, kar pregled zaseženih telefonskih aparatov nedvomno je, zahtevalo navzočnost predstavnika Odvetniške zbornice in spoštovanje jamstev iz III. in IV. točke izreka Odločbe.

6. Povedano drugače, zaradi ugotovljenih kršitev pravic iz 35. člena, prvega odstavka 36. člena in prvega odstavka 37. člena ter pravic iz prvega odstavka 23. člena in 25. člena Ustave iz izreka Odločbe, pri že izvedenih ali že začetih preiskovalnih dejanjih, izvedba nadaljnjih preiskovalnih dejanj ali dokončanje že začetih preiskovalnih dejanj pri odvetniku nista bila prepovedana. Le opravljati jih ni bilo dovoljeno na isti način kot pred Odločbo (77. do 81. točka obrazložitve odločbe). V takšnem položaju ugotovitev o zakonitosti zasega, za kar si v pritožbenem predlogu prizadeva pritožnik ni možna, ker bi temeljila na naknadno ugotovljeni neustavnosti ZKP in je treba z začetim preiskovalnim dejanjem, skladno s šestim in sedmim odstavkom izreka Odločbe ter na način, določen v 60. in 63. točki Odločbe zgolj nadaljevati.

7. Glede na to, in ker pritožnik na koncu utemeljeno opozarja, da v tem postopku nikoli ni bilo ugotovljeno, da je bila sama hišna preiskava na naslovu obdolženčevega prebivališča opravljena na katerega od prepovedanih načinov iz 219. člena ZKP, je bilo o preizkušeni pritožbi okrožnega državnega tožilca odločiti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

Datum zadnje spremembe:

29.11.2021

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep V Kp 54914/2013
• VSM Sklep V Kp 47872/2015
• VSL sklep V Kp 59655/2010