VSM Sklep II Ip 759/2021

Jedro

Pritožbeno sodišču ocenjuje, da je upnik z naslednjim zapisom v izvršilnem predlogu: "sedanje in bodoče terjatve iz naslova izdanih faktur za opravljene dobave blaga in storitev do skupne višine 104.941,77 EUR" standardu določljivosti terjatev zadostil, tako da dopolnitev v tej zvezi ni bila potrebna. Tako ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da je pri določenih dolžnikovih dolžnikih upnik navedel le naziv, sedež in matično številko, saj je navedel tudi pravni temelj: opravljene dobave blaga in storitev. Navedeno pa po oceni pritožbenega sodišča zadošča tudi za to, da se dolžnikovi dolžniki izrečejo o tem, ali imajo iz naslova dobav blaga in/ali storitev do dolžnika kakšne dolgove in v kakšni višini ter je nasprotno razlogovanje sodišča prve stopnje zmotno.

Z rubežem in prenosom terjatve se terjatev dejansko zarubi in prenese pogojno - če obstoji in v obsegu kot obstoji. To izhaja bodisi iz izjave dolžnikovega dolžnika, če obstoj terjatve prizna (po prvem odstavku 111. členu ZIZ), sicer se o tem razpravlja v pravdnem postopku po vloženi tožbi, ki jo upnik po pravnomočnosti sklepa o prenosu terjatve lahko vloži zoper dolžnikovega dolžnika. V izvršilnem postopku tako izvršilno sodišče ne presoja oz. preizkuša obstoja zatrjevane terjatve dolžnika do njegovega dolžnika ne po temelju, ne po višini.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijani točki II izreka razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom v točki I izreka dovolilo predlagano izvršbo, ki se opravi z (a) rubežem in cenitvijo dolžnikovih premičnih stvari, (b) z rubežem denarne terjatve, ki jo ima dolžnik do svojih dolžnikov, družbe V. R. d.o.o. iz L. in družbe S. d.o.o. iz M. in (c) z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet. Predlog za izvršbo z rubežem denarne terjatve, ki jo ima dolžnik do svojih dolžnikov N. d.o.o., L. d.o.o., B. d.o.o., P. z.o.o. in G., je zavrglo (točka II izreka). Hkrati je še za izvršitelja določilo D. M. (točka III izreka), dolžniku pa naložilo povrnitev upnikovih izvršilnih stroškov v znesku 44,00 EUR v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka IV izreka).

2. Zoper sprejeto odločitev o delnem zavrženju izvršilnega predloga (točko II izreka sklepa) se pravočasno pritožuje upnik iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Primarno izpostavlja, da je v predlogu za izvršbo predlagal rubež tako sedanjih kot tudi bodočih terjatev dolžnika do njegovih dolžnikov in sicer za terjatve iz naslova opravljenih dobav blaga in storitev. Čeprav je že v predlogu te terjatve dovolj določno opredelil, ga je sodišče prve stopnje najprej (neutemeljeno) pozvalo k dopolnitvi predloga, nato pa predlog, kljub temu, da je upnik v dopolnitvi terjatve skušal še določneje opredeliti, z izpodbijanim sklepom v tem delu zavrglo. Pritožba nasprotuje tako oceni sodišča prve stopnje, da predlog za izvršbo v tem delu ni bil zadostno konkretiziran kot tudi presoji, da mora sodišče v izvršilnem postopku preizkusiti oz. preveriti ali je dolžnikov dolžnik res njegov dolžnik in obstoj ter višino same terjatve. V tej zvezi se sklicuje na sodno prakso, po kateri je izrecno dopuščen celo rubež spornih ali neobstoječih terjatev, hkrati pa je sodna praksa zavzela stališče, da v primeru, če upnik ne razpolaga s točnimi podatki o terjatvi, zadošča, da je le-ta opredeljena tako, da je (vsaj) določljiva oz. zadošča, da je opredeljeno razmerje, iz katerega terjatev izhaja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu primarno ustrezno spremeni oz. ga podredno razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče, ki je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), je zaključilo, da je sodišče prve stopnje zaradi zmotne presoje dela izvršilnega predloga sprejelo napačno odločitev.

5. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa k točki II njegovega izreka, je sodišče prve stopnje ocenilo, da glede določenih dolžnikovih dolžnikov upnik tudi v dopolnitvi izvršilnega predloga ni zadostno oz. ustrezno označil pravnega temelja obstoja terjatve, niti njene višine, zaradi česar te ni mogoče preizkusiti. Posledično se do teh terjatev dolžnikovi dolžniki niti ne morejo izjasniti po 111. členu ZIZ.

6. Pritrditi je pritožbi, da je navedena ocena in presoja sodišča prve stopnje zmotna oz. prestroga. Kot utemeljeno izpostavlja upnik, je sodna praksa¹ v zvezi z dovolitvijo izvršbe z rubežem in prenosom terjatve zavzela stališče, da ni potrebno, da je terjatev povsem določena po temelju, zapadlosti in višini. Kolikor namreč upnik ne razpolaga s točnimi podatki o terjatvi dolžnika do dolžnikovega dolžnika, zadošča, da je le-ta opredeljena tako, da je (vsaj) določljiva. Zadostuje, da je opredeljeno razmerje, iz katerega terjatev izhaja, kar velja tako za „sedanje“ kot „bodoče“ terjatve, katerih rubež upnik predlaga.

7. Pritožbeno sodišču ocenjuje, da je upnik z naslednjim zapisom v izvršilnem predlogu: „sedanje in bodoče terjatve iz naslova izdanih faktur za opravljene dobave blaga in storitev do skupne višine 104.941,77 EUR“ standardu določljivosti terjatev zadostil, tako da dopolnitev v tej zvezi ni bila potrebna. Tako ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da je pri določenih dolžnikovih dolžnikih upnik navedel le naziv, sedež in matično številko, saj je navedel tudi pravni temelj: opravljene dobave blaga in storitev. Navedeno pa po oceni pritožbenega sodišča zadošča tudi za to, da se dolžnikovi dolžniki izrečejo o tem, ali imajo iz naslova dobav blaga in/ali storitev do dolžnika kakšne dolgove in v kakšni višini ter je nasprotno razlogovanje sodišča prve stopnje zmotno.

8. K doslej navedenemu pritožbeno sodišče še dodaja, da se z rubežem in prenosom terjatve terjatev dejansko zarubi in prenese pogojno - če obstoji in v obsegu kot obstoji. To izhaja bodisi iz izjave dolžnikovega dolžnika, če obstoj terjatve prizna (po prvem odstavku 111. členu ZIZ), sicer se o tem razpravlja v pravdnem postopku po vloženi tožbi, ki jo upnik po pravnomočnosti sklepa o prenosu terjatve lahko vloži zoper dolžnikovega dolžnika. V izvršilnem postopku tako izvršilno sodišče ne presoja oz. preizkuša obstoja zatrjevane terjatve dolžnika do njegovega dolžnika ne po temelju, ne po višini.

9. Glede na obrazloženo, odločitev o zavrženju dela upnikovega predloga za izvršbo temelji na zmotni presoji le-tega.

10. Te ugotovljene nepravilnosti pa ni moč sanirati z ustrezno spremembo na pritožbeni stopnji, saj je izdaja sklepa o izvršbi oz. dovolitev izvršbe v pristojnosti prvostopenjskega izvršilnega sodišča in le tako je mogoče dolžniku zagotoviti pravno sredstvo (ugovor) zoper odločitev o dodatnem sredstvu izvršbe.

11. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo tako, da je sklep v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem bo sodišče prve stopnje, upoštevajoč zgoraj obrazloženo, ponovno odločilo o (tokrat neutemeljeno zavrženem) delu izvršilnega predloga upnika.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

-------------------------------
¹ Prim. npr. sklep VSL II Ip 697/2016 z dne 16. 5. 2016.

Datum zadnje spremembe:

26.11.2021

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Cp 341/2016
• VSM Sklep I Ip 487/2017-1
• VSK sklep II Ip 572/2013