<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSM Sklep I Cp 685/2021

Sodišče:Višje sodišče v Mariboru
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSMB:2021:I.CP.685.2021
Evidenčna številka:VSM00050657
Datum odločbe:15.10.2021
Senat, sodnik posameznik:Alenka Zgubič (preds.), Vesna Rezar (poroč.), Jasminka Pen
Področje:DEDNO PRAVO
Institut:dopustna pritožbena novota v zapuščinskem postopku - ugotovitev obsega zapuščine

Jedro

Ugovor obsega zapuščine, prvič izpostavljen v pritožbi, je potrebno šteti kot dopustnega iz razloga, ker se je dedinja imela možnost izjasniti se o le tem šele v pritožbenem postopku.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep o dedovanju sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, v točki I in II izreka, razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo, da v zapuščino spada dobroimetje v znesku 23.819,03 EUR ter terjatev do ZPIZ iz naslova neplačanih prejemkov zapustnice (točka I izreka), v breme zapuščine priznalo pogrebne stroške in stroške postavitve nagrobnega spomenika v višini 7.000,00 EUR in prijavljeno terjatev ter od čiste vrednosti zapuščine 16.619,03 EUR odmerilo sodno takso v višini 297,00 EUR (točka II izreka) ter za dediča zapuščine na podlagi zakona razglasilo zapustničinega sina: B. B. in zapustničino hčero: C. C., vsakega do 1/2 zapuščine (točka III izreka).

2. Zoper sklep o dedovanju, in sicer zoper točko I in II izreka, vlaga pravočasno pritožbo po svojem pooblaščencu dedinja C. C. (v nadaljevanju dedinja) iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom na njegovo razveljavitev in vrnitev v novo sojenje, podredno na spremembo in napotitev dedinje na pravdni postopek zaradi izpodbijanja veljavnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju. V pritožbi navaja, da je sodišče opravilo narok za zapuščinsko obravnavo 7. 6. 2021 brez navzočnosti dedinje, ki sicer res ni predložila pisnih dokazil glede upravičenosti njenega izostanka, vendar jo sodišče k predložitvi le teh ni pozvalo, niti na slednje ni bila opozorjena v vabilu. Odločitev sodišča, da opravi zapuščinsko obravnavo v odsotnosti dedinje zato predstavlja kršitev določb postopka, hkrati pa postavlja pod vprašanje enakopravnost obravnave v smislu 4. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Povsem jasno je, da med dediči obstajajo sporna dejstva, saj dedinja s pogodbo o dosmrtnem preživljanju vse do izdaje sklepa o dedovanju ni bila seznanjena, pri čemer je nenavadno, da sodišče tega ni upoštevalo, saj je za svojo mamo dedinja skrbela več let pred njeno smrtjo. Prav tako pri izdaji sklepa ni upoštevalo navedb dedinje glede domnevnih daril večjih vrednosti, ko je navedlo, da „se niti določno ne zatrjuje, komu bi naj bilo to darilo dano“. Takšna ugotovitev je v celoti napačna in nesmiselna, saj je dedinja jasno navedla, da meni, da je šlo za nepooblaščene in neupravičene dvige s transakcijskega računa pokojne po pooblaščencu B. B. (v nadaljevanju dedič), ki ga naj sodišče pozove za predložitev dokazil. Tako ne more biti sporno, da je šlo za darila dediču in je v celoti nepravilna ugotovitev, da naj ne bi bilo niti določno navedeno, komu naj bi bila darila dana. Poleg tega ni upoštevalo vsebine izjave dedinje, temveč neutemeljeno zgolj navedbe in izjave dediča, pri čemer je dedinja v svoji pisni izjavi jasno izrazila svoje dvome v porabo denarnih sredstev pokojne, ki jih je dedič dvigoval, glede na to, da je za pokojno več kot tri leta pred njeno smrtjo skrbela sama. Pri tem je najmanj nenavadno, da je sodišče poklonilo vero dediču, češ da naj bi sredstva porabljal za vzdrževanje hiše, v kateri je sam živel, medtem ko stroškov za skrb svoje mame ni imel, saj je le ta živela z dedinjo. Več kot očitno je, da dedič, ki se je zavezal k preživljanju zapustnice do njene smrti, svojih obveznosti iz naslova pogodbe očitno sploh ni izpolnjeval. Zato je najmanj, kar bi moralo sodišče storiti, da da dedinji možnost dodatne izjave, česar pa ni storilo, s čimer je neenakopravno obravnavalo oba dediča in neutemeljeno poklonilo vero dediču, ki za svojo mamo sploh ni skrbel. Nadalje je zmotno in nepopolno ugotovilo obseg premoženja, ki spada v zapuščino, ker v njem ni upoštevalo nepremičnine 4620/1 k.o. L., katere lastnica je zapustnica in je sicer predmet z dne 10. 10. 2016 sklenjene pogodbe o dosmrtnem preživljanju med zapustnico in njenim sinom, dedičem B. B. Dedinja za obstoj te pogodbe ni vedela, prilaga listinsko dokumentacijo - zdravniški karton svoje pokojne mame, ki ob sklenitvi ni bila razsodna in ni bila sposobna razumeti pomena sklenitve pogodbe in njenih pravnih posledic. Dedinja vztraja, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju v vsakem primeru nična, ker je bila zapustnica že več let pred podpisom dementna, zato je nepravilna ugotovitev iz točke I izreka izpodbijanega sklepa in je potrebno vzpostaviti prejšnje zemljiškoknjižno stanje ter ugotoviti, da nepremičnina, zemljiška parcela št. 6420/7 k.o. L., spada v zapuščino. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dedič na pritožbo dedinje ni odgovoril.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Določbe ZPP se uporabljajo na podlagi 163. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD).

6. Sodišče prve stopnje je, ker zapustnica ni napravila oporoke, uvedlo zakonito dedovanje in za zakonita dediča razglasilo zapustničino hči (dedinjo oziroma pritožnico) in sina (dediča), ter določilo, da vsak od njiju deduje polovico zapuščine, ki obsega denarna sredstva.

7. Dediča sta podala dedno izjavo o sprejemu dediščine, dedinja v pisni obliki, dedič pa na naroku pred sodiščem dne 7. 6. 2021, ki se je opravil v odsotnosti dedinje.

8. Pritožbena graja, da je sodišče prve stopnje opravilo narok v odsotnosti dedinje, s čimer naj bi storilo kršitev določb postopka in postavilo pod vprašanje enakopravnost obravnave v smislu 4. člena ZD1, ni utemeljena. Iz podatkov spisa je ugotoviti, da je bila dedinja pravilno vabljena, vabilo je sprejela2 pravočasno3 in bila v njem opozorjena na posledice izostanka. Dedinja se je nanj odzvala s pisno vlogo, v kateri je navedla, citat: „iz osebnih razlogov se obravnave ne morem udeležiti“, iz česar je moč zanesljivo sklepati, da se dedinja naroka ni imela namena udeležiti, niti ni zaprosila za njegovo preložitev, temveč je glede na navedeno soglašala, da se narok opravi v njeni nenavzočnosti. Sodišče prve stopnje je zato pravilno postopalo, ko je narok opravilo, pri tem pa upoštevalo njene navedbe v pisni vlogi, na katere je odgovorilo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. V posledici navedenega se izkažejo pritožbene trditve o upravičenosti izostanka in pomanjkljivem ravnanju sodišča v zvezi s tem neutemeljene.

9. Ni utemeljena pritožbena graja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo navedb dedinje glede domnevnih daril večjih vrednosti in sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da so bile trditve dedinje, da bi se dvigi dediča iz računa pokojne lahko šteli za darilo večje vrednosti, povsem nekonkretizirane, dedič pa je pojasnil, da je šlo za mesečne dvige, ki jih je izročal zapustnici. Izraženi dvomi dedinje v porabo denarnih sredstev pokojne, ki jih je dedič dvigoval, zato ob izostanku konkretnih trditev, ne morejo biti uspešni.

10. Je pa utemeljena pritožbena graja, ki je sicer prvič uveljavljena v pritožbi, zoper v sklepu o dedovanju ugotovljenem obsegu zapuščine. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da v zapuščino ne spada nepremičnina, parc. št. 6420/7 k.o. L., ker je zapustnica s slednjo razpolagala v času svojega življenja, ko je bila med njo in njenim sinom, dedičem, dne 10. 10. 2016 v obliki notarskega zapisa sklenjena Pogodba o dosmrtnem preživljanju ter je bila izročitev nepremičnin, ki so bile predmet te pogodbe, zgolj odložena do izročiteljičine, zapustničine smrti, s smrtjo pa je lastninska pravica prešla na dediča kot preživljalca po tej pogodbi (557. člen Obligacijskega zakonika - OZ), je sicer pravilna. Vendar pri tem ne gre spregledati v pritožbi zatrjevanega dejstva, da je dedinja za obstoj citirane pogodbe, posledično pa, da zapuščine v obsegu nepremičnega premoženja ni, izvedela šele iz izpodbijanega sklepa o dedovanju, zato se je lahko šele v pritožbi o le tem izjavila.

11. Po določbi 220. člena ZD pravnomočen sklep o dedovanju ali o volilu veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, kolikor jim ni priznana pravica, da lahko uveljavljajo svoj zahtevek v pravdi.

12. Iz citirane zakonske določbe, ko so torej dediči vezani le na pravnomočen sklep, pomeni, da lahko tudi po zaključenem naroku podajo ugovore in dajejo izjave. Na slednje kaže tudi določba tretjega odstavka 205. člena ZD4, po kateri lahko dediči podajo izjavo do konca postopka (in ne le do izdaje sklepa o dedovanju)5.

13. Upoštevajoč citirani zakonski določbi je sodišče prve stopnje glede na stanje spisa (podatki in izjave dedičev) pravilno odločilo o dedovanju po zapustnici, vendar pa je ugovor obsega zapuščine, prvič izpostavljen v pritožbi, potrebno šteti kot dopustnega iz razloga, ker se je dedinja imela možnost izjasniti se o le tem šele v pritožbenem postopku.6 Ker je dedinja šele iz sklepa o dedovanju izvedela za njen obstoj, in da posledično zapuščine v obsegu nepremičnega premoženja ni, je dovoljena pritožbena novota7, da uveljavlja dedno pravico tudi na delu tega nepremičnega premoženja, ker po njenem iz v pritožbi izpostavljenih razlogov, pogodba ni veljavna. Ker pravnomočen sklep o dedovanju veže dediče, ki so sodelovali v zapuščinskem postopku in so le ti kasneje prekludirani z uveljavljanjem svoje dedne pravice, dedinja svoje dedne pravice v pravdi ne bi mogla več uveljavljati.

14. Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbi dedinje ugodilo ter sklep o dedovanju sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, v točki I in II izreka, razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Odločitev temelji na določbi 3. točke 365. člena ZPP.

15. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje opraviti zapuščinski narok, na katerem bo (ponovno) ugotovilo obseg zapustničinega premoženja. Če bo le ta med dedičema (še) sporen, bo moralo v skladu z določbo 1. točke 212. člena ZD8 postopek prekiniti in dediča, čigar pravico je šteti za manj verjetno, napotiti na pravdo9. Sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če je med dediči spor bodisi o dejstvih bodisi o uporabi prava glede vprašanja, ali kakšno premoženje spada v zapuščino. Takšno pravno vprašanje pa predstavlja tudi veljavnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju.

16. Odločitev o stroških postopka s pritožbo se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK:

1. Zoper ta sklep je dopustna pritožba na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožbo je potrebno vložiti v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka tega sklepa. Če se pritožba pošlje priporočeno po pošti, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču.

2. Morebitno pritožbo je potrebno vložiti pisno v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko pri sodišču prve stopnje.

3. Pritožba mora vsebovati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP).

4. Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni (336. člen ZPP).

5. Sodna taksa za pritožbo mora biti plačana ob vložitvi pritožbe. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP).

6. Če je pritožba vložena po pooblaščencu, mora biti pooblaščenec odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP), sicer sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrže (drugi odstavek 89. člena ZPP).

7. Pritožbo lahko vloži stranka, ki nasprotuje razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

8. Sklep sodišča druge stopnje se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena tega zakona) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena tega zakona) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena tega zakona).

-------------------------------
1 Prvi odstavek: Državljani so ob enakih pogojih enakopravni pri dedovanju.
2 Osebna vročitev dne 28. 4. 2021.
3 Pet tednov pred razpisanim narokom.
4 Sodišče opozori v vabilu prizadete osebe, da lahko do konca postopka podajo pri sodišču izjavo, ali sprejmejo dediščino ali pa se ji odpovedujejo in da bo sodišče odločilo o njihovi pravici po podatkih, s katerimi razpolaga, če ne pridejo na narok ali ne podajo izjave.
5 Po stališču sodišča druge stopnje dejstvo, da lahko dediči podajo izjavo do konca postopka, torej tudi v pritožbenem postopku, ni njihova absolutna pravica v primeru, ko so bili s celotnim dejanskim stanjem, torej z obsegom zapuščine, kdo so dediči in drugo, evidentno seznanjeni na zapuščinskem naroku, pa so se z ugotovljenim strinjali, bi se šele v pritožbi uveljavljana graja štela za nedopustno pritožbeno novoto.
6 Dedič je sodišče šele na zapuščinskem naroku seznanil s pogodbo o dosmrtnem preživljanju.
7 Glej VSRS sklep II Ips 161/2016 z dne 27. 10. 2016, VSL sklep I Cp 1732/2014 z dne 18. 10. 2014, VSL sklep I Cp 833/2017 z dne 21. 6. 2017, VSL sklep II Cp 1758/2013 z dne 15. 1. 2014 in druge.
8 212. člen ZD: Če je med dediči spor bodisi o dejstvih bodisi o uporabi prava, prekine sodišče zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali na upravni postopek v tehle primerih: 1. če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino; 2. če je med dediči spor zaradi zahteve zapustnikovih potomcev, ki so živeli z njim v skupnosti, da se jim iz zapuščine izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja.
9 Glej VSL sklep II Cp 2026/2019 z dne 15. 1. 2020, VSK sklep I Cp 976/2004 z dne 6. 12. 2005 in druge.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 205, 205/3, 220

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.11.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDUyMDk1