VSM Sklep I Ip 665/2021

Jedro

Zakonodajalec je predpisal pogoj, da dolžnik izkaže, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače (2. točka drugega odstavka 71. člena ZIZ). V tej zvezi je bistveno vprašanje, ali si je dolžnik z ustrezno skrbnostjo pravočasno prizadeval za rešitev svoje bivanjske problematike, pri čemer je tudi odločilno, ali ima dolžnik pri tem na voljo ustrezno pomoč socialnih služb. Odlog izvršbe namreč ne sme trajno odvzeti upniku pravice do izvršbe, ampak dolžniku omogočiti razumen, a omejen čas, da sam ob pomoči socialnih služb poišče novo nastanitev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dolžnica sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog dolžnice za odlog izvršbe.

2. Dolžnica v pravočasni pritožbi navaja, da so v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji za odlog izvršbe, ker še vedno obstaja epidemija. Navaja tudi, da je nepremičnina, iz katere se mora izseliti njen dom in dom njene družine, druga nepremičnina pa potrebna za opravljanje kmetijske dejavnosti. Pojasnjuje, da bo ostala družina brez strehe nad glavo, in da je škoda zaradi odloga za upnika manjša kot škoda, ki bo nastala njej zaradi izselitve. Pojasnjuje še, da je v zaključni fazi pridobivanja kredita za odkup nepremičnine, iz katere se mora izseliti. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo soglaša z razlogi sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odlog izvršbe je dopusten le izjemoma in začasno pod v zakonu predpisanimi pogoji (71. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ), ki jih je sodišče prve stopnje že obširno pojasnilo. Sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje in še dodaja kot odgovor na pritožbene navedbe:

6. Pri odločanju o odlogu je bistveno vzpostaviti pravično ravnotežje med interesi upnika in dolžnika. Za utemeljenost odloga izvršbe mora izguba doma za dolžnika predstavljati nedopustno trdoto, ki ne bi bila v skladu z doseženimi civilizacijskimi vrednotami ter bi lahko nasprotovala zapovedi spoštovanja človekovega dostojanstva in bi odrekala sleherno skrb za človeka.¹ Vsaka izguba doma tako ne utemeljuje že sama zase odloga izvršbe. Odlog izvršbe je utemeljen le tedaj, ko dolžnik in njegova družina kljub njihovem skrbnem prizadevanju resnično ne bodo imeli kam (kar mora biti izkazano, praviloma z mnenjem socialne službe) ali je on ali njegova družina, ki z njim živi, v takšnem težkem položaju (zdravstvenem, psihičnem, socialnem), da bi bilo nečloveško nadaljevati z izvršbo. Podane morajo biti okoliščine, ki izgubo doma za dolžnika in njegovo družino delajo posebej težko in ne le v obsegu težav in nevšečnosti, ki redno spremljajo tako izgubo. Takih okoliščin dolžnica ni zatrjevala.

7. Zakonodajalec je predpisal pogoj, da dolžnik izkaže, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače (2. točka drugega odstavka 71. člena ZIZ). V tej zvezi je bistveno vprašanje, ali si je dolžnik z ustrezno skrbnostjo pravočasno prizadeval za rešitev svoje bivanjske problematike, pri čemer je tudi odločilno, ali ima dolžnik pri tem na voljo ustrezno pomoč socialnih služb.² Odlog izvršbe namreč ne sme trajno odvzeti upniku pravice do izvršbe, ampak dolžniku omogočiti razumen, a omejen čas, da sam ob pomoči socialnih služb poišče novo nastanitev.³

8. V obravnavani zadevi je imela dolžnica na voljo dovolj časa, da poišče rešitev zase in svojo družino. Najemno razmerje za določen čas je prenehalo dne 30. 11. 2019, od izdaje sklepa o izvršbi glede prisilne izselitve pa je preteklo več kot leto in pol. V času epidemije je bil tudi odlog izvršbe zakonsko uveljavljen, kar je bilo v korist dolžnice. V času odločanja sodišča prve stopnje epidemija kot zakonski razlog odloga ni bila več posebej opredeljena, prav tako pa epidemija ni bila razlog, da se ne bi odločalo o vseh izvršilnih zadevah. Zgolj sklicevanje na epidemijo po pojasnjenem ne more biti uspešno. Čeprav je bilo življenje v določeni meri res ovirano, je bilo že dlje časa pred uradnim zaključkom epidemičnega vala dopustno delovanje nepremičninskih posrednikov in izvajanje ogledov, seveda vse ob spoštovanju varnostnih ukrepov, kar velja tudi še sedaj. Drugačno stališče dolžnice ni pravilno.

9. Dolžnica ni zatrjevala, da bi si aktivno prizadevala za pridobitev novega prebivališča ter ji socialna pomoč pri tem ne bi bila na voljo. Odkup stanovanja, v katerem sedaj prebiva, je mogoč le ob soglasju z upnikom, ki pa, kot izhaja iz spisa, ni podano, saj se zavzema za izselitev, zato zatrjevano prizadevanje v to smer ni mogoče opredeliti kot ravnanje, ki se pričakuje za rešitev njene stanovanjske problematike.

10. Ker sodišče druge stopnje tudi ni odkrilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Dolžnica, ki ni uspela s pritožbo, krije sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ). Ker stroški odgovora na pritožbo niso bili priglašeni, je odločitev o njih odpadla (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------
¹ USRS Odločba U-I-171/16, Up-793/16 z dne 11. 7. 2019.
² USRS Sklep Up-474/20 z dne 15. 6. 2020.
³ Primerjaj VSM Sklep I Ip 409/2020, VSL Sklep II Ip 1083/2020 in VSL Sklep I Ip 1251/2020.

Datum zadnje spremembe:

16.11.2021

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Ip 2915/2009
• VSC Sklep I Ip 40/2023
• VSM Sklep I Ip 128/2021