VSM Sklep III Cp 774/2021

Jedro

Ob tem je sodišče pravilno upoštevalo vlogo CSD v postopkih kot je obravnavani in sicer, da Zakon o nepravdnem postopku v 108.členu določa, da se navedbe CSD v predlogih, poročilih in drugih pisanjih štejejo za navedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 19. 8. 2021 se zavrne ter se potrdi izpodbijani sklep.

II. Pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 3. 9. 2021 se šteje kot ugovor, o katerem bo odločalo sodišče prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

K sklepu z dne 19. 8. 2021:

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog nasprotne udeleženke z dne 17. 5. 2021, s katerim je zahtevala, da se predlagatelju izreče denarna kazen v višini 1.000,00 EUR, za katero sodišče po uradni dolžnosti opravi izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni kazni in hkrati izda nov sklep, s katerim mu določi novo višjo denarno kazen za primer, četudi v nadaljevanju ne bo ravnal v skladu s sklepom o izvršbi (točka I. izreka) ter pod točko II. odločilo, da se sklep o stroških pridrži za končno odločitev.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotna udeleženka in ga izpodbija kot nepravilnega in nezakonitega. Očita, da sodišče pri izdaji sklepa ni upoštevalo napotka iz 8. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in je naredilo zmotno dokazno oceno in posledično bistveno kršilo določbe postopka. Očita, da ni upoštevalo vseh strani nasprotne udeleženke predlaganih dokazov, s katerimi je dokazovala resničnost svojih navedb, kar je povzročilo zmotno dokazno oceno. Izpostavlja incident dne 15. 5. 2021 in uradni zaznamek o zbranih obvestilih. Nadalje SMS sporočilo z dne 15. 5. 2021, v katerem je predlagatelj navedel, da ostajajo otroci do nadaljnjega pri njem. Sodišče je navedlo, da je vpogledalo tudi v SMS sporočila z dne 15. 5. 2021, iz nadaljnje obrazložitve pa ne izhaja, da bi se do tega sporočila opredeljevalo. V tem sporočilu je dal predlagatelj odločno vedeti, da začasne odredbe ne bo spoštoval. V 15. točki je nasprotno zaključilo, da predlagatelj s svojim ravnanjem ni preprečeval stikov nasprotni udeleženki. Nadalje izpostavlja pritožba, da obstaja nasprotje o odločilnih dejstvih med tem, kar se navaja v razlogih izpodbijanega sklepa, o vsebini posameznih dokazov in med dejansko vsebino predlaganih dokazov (kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Te bistvene kršitve določb postopka so povzročile tudi zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Sodišče bi ob upoštevanju vseh dokaznih predlogov in pravilni dokazni oceni le-teh ugotovilo, da je zavestno kršil sklep o začasni odredbi z dne 3. 3. 2021 v zvezi s sklepom z dne 29. 1. 2021, zato bi mu sodišče moralo izreči predlagano denarno kazen.

3. V odgovoru na pritožbo predlagatelj zavrača pritožbene očitke in se zavzema za potrditev sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je predlog nasprotne udeleženke za izrek denarne kazni v višini 1.000,00 EUR zaradi zatrjevane kršitve začasne odredbe z dne 3. 3. 2021 v zvezi z začasno odredbo z dne 29. 1. 2021, zavrnilo na podlagi natančne dokazne ocene Poročila centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD) z dne 26. 5. 2021. Pri tej oceni je upoštevalo, da sta predlagatelj in nasprotna udeleženka dogajanje dne 14. 5. 2021 opisovala povsem nasprotno, zato je dokazno ocenilo tudi zapis pogovora, ki ga je psihologinja opravila z mladoletnima sinoma udeležencev. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je dokazna ocena, kot jo je opravilo sodišče prve stopnje dovolj skrbna in celovita, zato je pritožba, katere bistvo je, da se z njo ne strinja, neutemeljena. Sodišče prve stopnje je prepričljivo zaključilo, da izvedeni dokazi ne omogočajo zaključka, da je nasprotni udeleženec z očitanim ravnanjem kršil sklep o začasni odredbi.

6. Tudi očitek pritožbe, da je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker v dokazno oceno ni vključilo vseh predlaganih dokazov in zato dokazna ocena ni v skladu z 8. členom ZPP, ni utemeljen. Kot je sodišče druge stopnje že pojasnilo, je sodišče dokazno ocenilo in kot ključnega upoštevalo poročilo CSD, iz katerega izhaja natančen pregled dogajanja ob predaji otrok v petek 14. 5. 2021, v zvezi s katerim so opravili 17. 5. 2021 pogovor z obema staršema, psihologinja pa je opravila pogovor v šoli z mld. A. in mld. B. Ob tem je sodišče pravilno upoštevalo vlogo CSD v postopkih kot je obravnavani in sicer, da Zakon o nepravdnem postopku¹ v 108.² členu določa, da se navedbe CSD v predlogih, poročilih in drugih pisanjih štejejo za navedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje. Sodišče druge stopnje ne more pritrditi pritožbi, da je dokazna ocena nepopolna iz razloga, ker se sodišče izrecno ni opredelilo do SMS sporočil z dne 15. 5. 2021 ter do uradnega zaznamka o zbranih obvestilih z dne 15. 5. 2021. Sodišču prve stopnje se ni potrebno opredeljevati do vseh dokazov, temveč le do tistih, s katerimi se ugotavljajo pravno pomembna dejstva. Nasprotna udeleženka namreč v pritožbi podaja svojo presojo SMS sporočil z dne 15. 5. 2021, kateri pa sodišče druge stopnje ne more pritrditi, in sicer, da bi le-ta potrjevala s strani nasprotne udeleženke očitano kršitev začasne odredbe s strani predlagatelja. Enako velja za uradni zaznamek o zbranih obvestilih z dne 15. 5. 2021. Tudi očitane kršitve 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP sodišče prve stopnje ni storilo, saj je v razlogih sklepa podalo svojo oceno dokazov in ni prepisovalo njihove vsebine.

7. Sodišče druge stopnje izpostavlja kot bistveno ugotovitev sodišča prve stopnje iz 14. točke obrazložitve, ki jo potrjuje celotno procesno dogajanje obravnavane zadeve in zlasti poročila CSD. Povzetek njihovih ugotovitev je, da predlagatelj in nasprotna udeleženka, ki sta starša treh sinov, s svojimi medsebojnimi spori prizadejata škodo mladoletnim otrokom in jim povzročata vedno večjo stisko. Starša spore nerazumljivo stopnjujeta in vanje vedno bolj vpletata svoje tri sinove stare 12, 9 in 7 let, torej v starosti, ko bi potrebovali ljubeč in razumevajoč odnos obeh staršev.

8. Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje pritožbo nasprotne udeleženke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

K sklepu o začasni odredbi z dne 3. 9. 2021:

9. Z izpodbijanim sklepom z dne 3. 9. 2021 je sodišče prve stopnje delno ugodilo predlogu predlagatelja za izdajo začasne odredbe z dne 3. 8. 2021, in sicer je pod točko I. razveljavilo začasne odredbe Okrožnega sodišča na Ptuju II N 261/2020 z dne 29. 1. 2021, z dne 2. 8. 2021 in z dne 6. 8. 2021 ter pod točko II. delno ugodilo predlogu, in sicer pod I. odločilo, da mld. sinovi zaupajo v varstvo in vzgojo predlagatelju - očetu ter pod točko II. določilo, da bodo stiki med mld. sinovi in materjo - nasprotno udeleženko začasno potekali pod nadzorom in v prostorih CSD enkrat na teden v trajanju dveh ur, vsako sredo od 15.00 do 17.00 ure ter določilo prvi stik ter način izvajanja stika. Pod III. je izreklo nepravdnima strankama za primer kršitve obveznosti iz točke II. kazen v višini 2.500,00 EUR, pod IV. odločilo, da točka I točke II. izreka začne veljati takoj in velja do drugačne odločitve sodišča oziroma do pravnomočne odločitve v tem postopku, pod točko V. predlog v presežku zavrnilo, pod točko VI. odločilo, da pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve ter pod VII., da se sklep o stroških pridrži za končno odločitev.

10. Nasprotna udeleženka je zoper sklep o začasni odredbi z dne 3. 9. 2021 vložila pritožbo z očitkom, da je sodišče bistveno kršilo določbe postopka, zmotno ugotovilo dejansko stanje ter zmotno uporabilo materialno pravo. Vsako od teh kršitev natančno opisuje, pri čemer je bistveni očitek, da je sodišče namesto dejanskega obravnavanja, vpogledalo v spis opr. št. V N 15372021, v katerem je nasprotna udeleženka predlagala izrek ukrepov po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND) ter kopiralo nekatere stavke oziroma celo odstavke iz sklepa o tam izdani začasni odredbi, ki sploh še ni pravnomočna. V obravnavani zadevi sodišče sploh ni ugotavljalo pravno relevantnih dejstev za izdajo izpodbijanega sklepa, ampak je svojo odločitev oprlo na dejstva iz drugega postopka, ne da bi pri tem samo opravilo dokazno oceno in kritično presojalo utemeljenost ugotovitev in zaključkov v tem obravnavanem postopku. Očita kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter iz 15. točke. ...ter arbitrarnost odločitve sodišča. Glede zmotne ugotovitve dejanskega stanja v bistvu izpostavlja, da je sodišče zaključek, da so otroci pri materi ogroženi, oprlo na poročilo CSD z dne 3. 9. 2021 ter na dogodek, ki je obravnavan v drugem postopku V N 153/2021, pri čemer pa sodišče prve stopnje dokazov sploh ni presojalo. V nadaljevanju podaja svojo oceno dogodka z dne 26. 8. 2021 ter poročila CSD z dne 3. 9. 2021.

11. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam ter se zavzema za potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

12. Pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje o začasni odredbi z dne 3. 9. 2021 bo sodišče prve stopnje obravnavalo kot ugovor.

13. Zoper sklep o začasni odredbi za varstvo koristi otrok ugovor ni dovoljen le v primeru, če je bila dolžniku (nasprotni udeleženki) dana možnost, da se glede predloga za izdajo začasne odredbe izjavi pred njeno izdajo (273.b člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je postopanje sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi sicer zelo oteženo zaradi nenehnih predlogov pooblaščencev obeh udeležencev postopka, kot tudi, da je sodišče v postopku prisiljeno pridobivati nova poročila CSD ter izvajati številne druge dokaze, tako listinske kot zaslišanje udeležencev. Vendarle pa je pri odločitvi o začasni odredbi z dne 3. 9. 2021 potrebno upoštevati, na kar opozarja pritožba, da je sodišče kot ključno za odločitev upoštevalo dva dokaza, to je spis V N 153/2021 in Poročilo CSD z dne 3. 9. 2021 ter da se o teh dokazih nasprotna udeleženka do izdaje izpodbijane začasne odredbe še ni imela možnost izreči. Sodišče je ob izdaji izpodbijanega sklepa sicer pravilno ravnalo in upoštevalo, da je postopek, v katerem se odloča o začasni odredbi, nujen, da je stopnja dokazanosti nižja ter pomembna hitrost odločitve. Upoštevaje vse to, pa je vendarle potrebno po izdaji začasne odredbe s katero se predlogu ugodi, vzpostaviti kontradiktornost med udeležencema, kar bo glede dokazov, ki so bili ključni za zaključek o ogroženosti sinov s strani matere, omogočil šele ugovorni postopek.

14. Iz dela obravnavanega spisa (II N 261/2020), ki je bil sodišču druge stopnje posredovan naknadno, izhaja, da je sodišče prve stopnje udeleženca po izdaji izpodbijane odredbe že tudi zaslišalo, sicer zaradi novih, po obravnavanim predlogu, vloženih predlogov, vendarle pa tudi o dogodku z dne 26. 8. 2021, ki je bil odločilen za izdajo izpodbijanega sklepa o začasni odredbi. Zato bo sodišče v ugovornem postopku najprej ocenilo ali je potrebno izvesti še dodatne dokaze ali bo o ugovoru lahko odločilo že na podlagi navedb nasprotne udeleženke v pritožbi (ugovoru), dodatnih navedb udeležencev po izdani začasni odredbi z dne 3.9.2021 ter izpovedb udeležencev.

15. Sodišče druge stopnje ponovno apelira na oba starša, da takoj postavita koristi svojih treh mladoletnih otrok pred svoje lastne interese ter pričneta delovati v dobro sinov. To pomeni, da omogočita sodišču, da izpelje redni postopek ter ga čim prej zaključi s končno odločbo ter da se v tem obdobju vzdržita nenehnih medsebojnih obtoževanj ter oba delujeta v korist svojih treh sinov. Sodišču so nerazumna njuna ravnanja s katerimi povzročata otrokom, ki so v ranljivem življenjskem obdobju, škodo, kar na več mestih potrjujejo poročila CSD. Dojeti morata, da ne glede na razpad zakonske skupnosti, fantje ostajajo njuni skupni sinovi za vedno.

16. Sodišče druge stopnje pa mora tudi izpostaviti, da sodišče lahko izda začasno odredbo le v primeru, če je otrok ogrožen. Ogrožen pa je takrat, če je izkazano, da je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne in druge težave v njegovem odraščanju (drugi odstavek 157. člena Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ).

17. Upoštevaje obrazloženo bo sodišče v ugovornem postopku odločilo o pritožbi zoper sklep o začasni odredbi z dne 3. 9. 2021 in jo obravnavalo kot ugovor³.

18. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.

-------------------------------
¹ Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP - 1)
² 3. pododdelek Postopek za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otrok
³ VSL Sklep IV Cp 1126/2021

Datum zadnje spremembe:

09.11.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS sklep I U 1369/2016
• VSL Sklep Cst 372/2022
• VSL Sklep IV Cp 515/2021