VSM Sklep III Cp 459/2021

Jedro

Čeprav so "pravila nepravdnega postopka morebiti manj stroga in bolj prožna", kot navaja pritožba in 328. člen ZPP res omogoča sodišču popravo sodbe oziroma odpravo očitnih pisnih in računskih pomot, to še ne pomeni, da bi lahko sodišče prve stopnje "spregledalo" jasno določilo 336. člena ZPP, da se v postopku s pritožbo ne uporablja določba 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev in bi predlagatelju omogočilo, da nepopolno pritožbo dopolni, za kar se neutemeljeno zavzema pritožba.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo predlagatelja z dne 14. 5. 2021.

2. Zoper sklep je po svojih pooblaščencih pritožbo vložil predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Sodišču prve stopnje očita, da je sprejelo zmotno odločitev, saj je očitno, da je predlagateljevemu pooblaščencu v trenutku nepazljivosti ob žigu pomotoma izostal podpis, kar pa ne bi smelo vplivati na njegovo pravico vložiti pritožbo. ZPP v 328. členu določa, da lahko sodnik kadarkoli popravi očitne napake. Smiselno enako možnost bi moral imeti tudi pooblaščenec oziroma predlagatelj v konkretnem primeru. Sankcija očitne pomote na način, da se odvzame pravica do sodnega varstva, je pretirana in povsem nesorazmerna. Gre za sklep, ki je bil izdan v družinski zadevi po pravilih nepravdnega postopka, ki so manj stroga in bolj prožna, zato odprava očitne pomote, kot je manjkajoč podpis na pritožbi, ne bi vodil do dodatnega zavlačevanja oziroma zastojev v postopku. Sklep o zavrženju pritožbe je bil datiran na dan 18. 5. 2021 in bi lahko predlagatelj, v kolikor bi mu ga sodišče takoj vročilo, še pravočasno poslal novo pritožbo. Ker pa je sodišče sklep poslalo šele po izteku pritožbenega roka, predlagatelj tega ni mogel storiti. Predlagatelju je sicer poznano stališče sodne prakse, da je za avtorizacijo pritožbe potreben podpis pritožnika, vendar navedena praksa ni povsem enotna, saj je v zadnjem času razvidno rahljanje oziroma sprememba tovrstne sodne prakse. VSL je v sodbi II Cp 1344/2019 zavzelo stališče, da v dvomu za popolnost pritožbe zadošča natisnjen podpis tožnikovega pooblaščenca na pritožbi zraven odvetniškega žiga. Zakonska zahteva po podpisu pritožbe zasleduje funkcijo avtorizacije pritožbe, torej potrditve, da je pritožbo dejansko napisal pooblaščenec, ki je na njej naveden. Na avtorizacijo pa je mogoče sklepati tudi na podlagi ostalih okoliščin. V konkretnem primeru ne gre za drugačno situacijo, kot če je na pritožbi odtisnjen žig podpisa ali parafa, saj lahko tako podpis v obliki žiga ali parafo odtisne oziroma napiše kdorkoli. V praksi so zlorabe podpisa zelo redke ali le teoretične. Predlagatelj je mnenja, da sodnica ob prejemu pritožbe ni imela pomislekov, da je pritožbo napisala in poslala pooblaščenka predlagatelja, ampak je pritožbo zavrgla zaradi strogega sledenja formalnim predpostavkam. Predlagatelj sodišču prve stopnje predlaga, da mu vroči sklep II N 632/2019 z dne 29. 3. 2021, ki bo opremljen s podpisom oziroma avtorizacijo s strani sodnice (ker sklep, ki mu je bil vročen, podpisa ne vsebuje) in se zavzema za ugoditev pritožbi ter razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je zavrglo pritožbo predlagatelja z dne 14. 5. 2021, ki jo je vložil zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru II N 632/2019 z dne 29. 3. 2021, saj je pri predhodnem preizkusu pritožbe ugotovilo, da pritožba predlagatelja ni popolna, ker ne vsebuje vseh obveznih sestavin. Ob identifikacijskih podatkih predlagatelja je bil nanjo odtisnjen le žig njegovega pooblaščenca, pritožba pa ni bila podpisana.

5. Glede na določbo tretjega odstavka 343. člena ZPP¹, ki ga je v konkretnem primeru uporabiti na podlagi 42. člena ZNP-1, je pritožba nepopolna, če ne vsebuje vseh sestavin iz 1. do 4. točke 335. člena ZPP². Med obvezne sestavine pritožbe spada tudi podpis pritožnika. Te določbe veljajo tako v pravdnem, kot tudi v nepravdnem postopku. Čeprav so "pravila nepravdnega postopka morebiti manj stroga in bolj prožna", kot navaja pritožba in 328. člen ZPP³ res omogoča sodišču popravo sodbe oziroma odpravo očitnih pisnih in računskih pomot, to še ne pomeni, da bi lahko sodišče prve stopnje "spregledalo" jasno določilo 336. člena ZPP⁴, da se v postopku s pritožbo ne uporablja določba 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev in bi predlagatelju omogočilo, da nepopolno pritožbo dopolni, za kar se neutemeljeno zavzema pritožba.

6. Predlagatelj in nasprotna udeleženka sta bila v pravnem pouku sklepa z dne 29. 3. 2021 opozorjena, da bo sodišče nepopolno pritožbo brez nadaljnjega obravnavanja zavrglo (šesti odstavek 324. člena ZPP⁵). Sodišče prve stopnje zaradi tega izpodbijanega sklepa ni bilo dolžno predlagatelju vročati "hitro, še pred potekom pritožbenega roka, da bi le-ta lahko ponovno vložil pritožbo, ki bi jo opremil s podpisom", kot neutemeljeno izpostavlja pritožba. Sodišče prve stopnje je predmetni sklep izdalo 18. 5. 2021 in pred vročitvijo sklepa tudi ni bilo dolžno ugotavljati, "koliko dni pritožbenega roka je že izteklo in ali ima predlagatelj morebiti še čas, da lahko ponovno vloži pritožbo, ki bi bila podpisana", kakor polemizira predlagatelj v pritožbi.

7. Ne glede na to, da je enak pooblaščenec predlagatelja zastopal že od začetka postopka, da je v postopku podal 12 pisnih in podpisanih vlog, da je bila pritožba poslana iz pisarne pooblaščenca v pisemski ovojnici, na papirju s kontaktnimi podatki pooblaščenca ter opremljena z žigom pooblaščenca, ni mogoče mimo jasnih določb ZPP o zavrženju nepopolne pritožbe. S takšnim postopanjem predlagatelju ni bila odvzeta ali omejena pravica do pravnega sredstva, kakor je presodilo tudi Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-8/10 z dne 3. 6. 2010, ko je ugotovilo, da šesti odstavek 324. člena in 336. člen ZPP nista v neskladju z Ustavo. Pri tem je Ustavno sodišče pojasnilo, da je z uzakonitvijo takojšnjega zavrženja nepopolne pritožbe in vnaprejšnjega opozorila na to pravno posledico v pravnem pouku odločbe sodišča prve stopnje zakonodajalec določil način izvrševanja pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Posledično so neutemeljene pritožbene navedbe, ki se nanašajo na legitimnost namena zavrženja pritožbe in strogo sledenje formalnim predpostavkam.

8. Ker je podpis pritožbe nujna, obligatorna in formalna zahteva, ki mora biti izpolnjena, da se lahko pritožba obravnava, iz sodne prakse izhaja, da zahtevi po podpisanosti pritožbe ni zadoščeno že s tem, da je na papirju odtisnjen žig pooblaščenca in njegovi kontaktni podatki ter da je pritožba poslana v pisemski ovojnici pooblaščenca. Kot navaja Vrhovno sodišče RS v sklepu II Ips 319/2015 z dne 15. 9. 2016, je funkcija podpisa v izkazovanju istovetnosti vlagatelja oziroma avtorizaciji pritožbe. Če pritožba ni podpisana, kljub temu, da morebiti vsebuje žig (kot je v konkretnem primeru), temu torej ni zadoščeno, saj se ne odpravlja dvom, da je pritožbo vložila upravičena oseba. Vrhovno sodišče se sklicuje na ustaljeno stališče sodne prakse, da le z žigosanjem pritožbe s strani pooblaščenca zahtevi po njenem podpisu ni zadoščeno.

9. Predlagatelj se v pritožbi sklicuje na sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1344/2019 z dne 18. 9. 2019, iz katerega izhaja, da fotokopija podpisa na pritožbi zraven odvetniškega žiga v dvomu zadošča za popolnost pritožbe. Ta odločitev res odstopa od ustaljene sodne prakse, a obravnava drugačen primer, kot je predmetni, saj je v tisti zadevi pritožba vsebovala podpis, ki pa je bil fotokopiran, v predmetni zadevi pa pritožba podpisa pooblaščenca sploh ne vsebuje.

10. Sodna praksa v primeru, kot je konkretni, stoji na stališču, da je pritožba, ki vsebuje zgolj žig pooblaščenca, ne pa tudi njegovega podpisa, nepopolna. Takšna je ustaljena sodna praksa. Tako tudi Višje sodišče v Ljubljani v sklepu I Cp 1329/2020 z dne 23. 10. 2020, ki potrjuje zgoraj že zapisano, in sicer da procesna določila ne dopuščajo tako široke razlage, da je zahtevi po podpisanosti zadoščeno že s tem, da so v glavi pritožbe navedeni podatki pooblaščenca oziroma da je le-ta vsebovana na njegovem dopisnem papirju. Pritožba namreč neuspešno navaja, da je mogoče na avtorizacijo sklepati tudi na podlagi teh okoliščin.

11. Tudi novejša sodna praksa ne odstopa od ustaljene sodne prakse, saj iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 218/2021 z dne 29. 3. 2021 izhaja, da ni dovolj, da odvetnik na listino, ki jo sestavi, da le podpis ali le žig. Da bi jo šteli za popolno odvetniško listino, mora vsebovati oboje. Le taka ga identificira kot pooblaščenca – odvetnika, upravičenega za vložitev pritožbe. Zakon o odvetništvu (ZOdv) je specialni zakon, ki predpisuje, kaj mora vsebovati listina, ki jo sestavi odvetnik, da se šteje za popolno odvetniško listino. Kot določa 15. člen ZOdv, mora odvetnik na vsako vlogo in listino (tudi pritožbo), ki jo sestavi, dati svoj žig in svoj podpis. Ne velja torej le žig ali le podpis.

12. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je nepopolno pritožbo v skladu z določbo prvega odstavka 343. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 zavrglo, je pravilna. Pritožba ne more biti uspešna niti s sklicevanjem na mnenje dr. A.G., da "na načelni ravni nobena omejitev procesnih pravic ne sme prizadeti bistva pravice, imeti mora legitimen namen, omejitev pa ne sme biti nesorazmerna z namenom, ki ga zasleduje, sicer gre lahko za nedopustno omejitev pravice do dostopa do sodišča". Sodišče prve stopnje je namreč ravnalo skladno z določbami ZPP, upoštevalo je ustaljeno sodno prakso, Ustavno sodišče RS pa je presodilo, da določbi šestega odstavka 324. člena ZPP in 336. člena ZPP, ki ne omogočata poprave nepopolne pritožbe, ne omejujeta procesnih pravic in ta omejitev tudi ni nesorazmerna z namenom, ki ga takšna ureditev zasleduje.

13. Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje preizkusilo tudi v skladu s 350. členom ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 42. členom ZNP-1 ter ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje ni storilo po uradni dolžnosti upoštevnih (drugi odstavek 350. člena ZPP) in v pritožbi pavšalno grajanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter ni zmotno uporabilo materialnega prava.

14. Po povedanem je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

15. Nasprotna udeleženka z odgovorom na pritožbo ni bistveno prispevala k razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 155. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Tretji odstavek 343. člena ZPP določa: Pritožba je nepopolna, če ne vsebuje sestavin iz 1. in 4. točke 335. člena tega zakona.
² 335. člen določa: Pritožba mora obsegati: 1. navedbo sodbe, zoper katero se vlaga; 2. izjavo, da se sodba izpodbija v celoti ali v določenem delu; 3. pritožbene razloge; 4. podpis pritožnika.
³ 328. člen ZPP določa: (1) Predsednik senata kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom. (2) O popravi se izda poseben sklep, ki se zapiše na koncu izvirnika, strankam pa se vroči prepis sklepa. (3) Če se izvirnik in prepis sodbe ne ujemata glede kakšne odločitve, ki je vsebovana v izreku sodbe, se vročijo strankam popravljeni prepisi sodbe s pripombo, da se s tem prepisom nadomešča prejšnji prepis. V takšnem primeru teče rok za pravno sredstvo glede popravljenega dela sodbe od dneva, ko je bil strankam vročen popravljeni prepis sodbe. (4) O popravi sodbe lahko odloči sodišče brez zaslišanja strank.
⁴ 336. člen ZPP določa: V postopku s pritožbo se ne uporabljajo določbe 108. člena tega zakona o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.
⁵ Šesti odstavek 324. člena ZPP določa: V pravnem pouku o pritožbi sodišče navede rok za vložitev pritožbe, sestavine pritožbe po 335. členu tega zakona, opozorilo, da se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena tega zakona, opozorilo na posledice neplačila sodne takse, pri katerem sodišču se pritožba vloži v izvirniku in v koliko izvodih.

Datum zadnje spremembe:

02.09.2021

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 526/2016
• VSM Sklep I Ip 478/2020
• VSC sklep I Ip 557/2007