<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSM Sklep II Kp 11256/2016

Sodišče:Višje sodišče v Mariboru
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSMB:2021:II.KP.11256.2016
Evidenčna številka:VSM00043676
Datum odločbe:11.03.2021
Senat, sodnik posameznik:Miroslav Pliberšek (preds.), Zdenka Klarič (poroč.), Breda Cerjak Firbas
Področje:KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
Institut:denarna kazen - rok za plačilo denarne kazni - obročno plačilo denarne kazni

Jedro

V skladu z določbo petega odstavka 47. člena KZ-1 sme sodišče v upravičenih primerih do poteka roka za plačilo dovoliti, da lahko obsojenec plača denarno kazen v obrokih, pri čemer rok za plačilo ne sme biti daljši od dveh let.

Izrek

I. Pritožba obsojenega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je Okrožno sodišče v Mariboru odločilo, da je obsojeni A. A. preostanek izrečene denarne kazni v znesku 1.058,35 EUR dolžan plačati v roku enega meseca od pravnomočnosti tega sklepa.

2. Zoper tak sklep se je pritožil obsojenec. Pritožbenemu sodišču predlaga, da se mu denarna kazen odpiše oziroma da se mu omogoči daljši rok za njeno plačilo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Obsojenec v pritožbi navaja, da ni sposoben plačati tako visokega zneska v enem mesecu, saj je sedaj čas izrednih razmer zaradi virusa in ni nikjer mogoče dobiti dela oziroma zaposlitve. Z družino živijo v socialnem stanovanju in skupaj dobijo okrog 597,00 EUR denarne socialne pomoči. Z ženo ne dobita niti službe niti priložnostnega dela, medtem ko sta oba otroka še šoloobvezna.

5. Po presoji razlogov izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, ki je utemeljeno odredilo takojšnje plačilo denarne kazni. Obsojenec se brezuspešno sklicuje na svoje slabo finančno stanje, saj je sodišče prve stopnje le-tega že upoštevalo, ko je s sklepom X K 11256/2016 z dne 15. 4. 2019 odločilo, da je obsojenec preostanek denarne kazni v znesku 1.400,00 EUR dolžan plačati v štiriindvajsetih zaporednih mesečnih obrokih. Ob tem je sodišče prve stopnje obsojenca že tedaj opozorilo na določbo petega odstavka 47. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), po kateri lahko sodišče v primeru, če obsojenec zamudi s plačilom posameznega obroka, s sklepom odredi takojšnje plačilo v roku, ki ne sme biti daljši od treh mesecev. Glede na to, da je do dneva izdaje izpodbijanega sklepa v plačilo zapadlo že osemnajst obrokov izrečene denarne kazni in ko je iz pregleda postavk partnerja z dne 12. 11. 2020 razvidno, da je obsojenec v zamudi s plačilom več kot dvanajst mesečnih obrokov, se postopanje sodišča prve stopnje po citirani določbi petega odstavka 47. člena KZ-1 izkaže kot pravilno. Še zlasti, ko obsojenec tudi sicer vse do prejema izpodbijanega sklepa ni z ničemer (razen s pasivnostjo) nakazal, da posameznih obrokov ne zmore plačati, saj na poziv sodišča prve stopnje z dne 17. 9. 2020 ni odgovoril oziroma sodišča prve stopnje ni obvestil o razlogih za neplačilo posameznih obrokov izrečene denarne kazni. Neutemeljeno pa je v tem pogledu tudi obsojenčevo smiselno sklicevanje na epidemijo nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), ki je bila na območju Republike Slovenije razglašena dne 12. 3. 2020, saj je obsojenec s plačevanjem posameznih obrokov izrečene denarne kazni (z izjemo dne 16. 6. 2020 opravljenega nakazila) v bistvenem prenehal že 18. 11. 2019 (s posameznimi obroki pa že prej).

6. V skladu z določbo petega odstavka 47. člena KZ-1 sme sodišče v upravičenih primerih do poteka roka za plačilo dovoliti, da lahko obsojenec plača denarno kazen v obrokih, pri čemer rok za plačilo ne sme biti daljši od dveh let. Zakon torej določa najdaljši dopustni rok za obročno plačilo denarne kazni, kateri se v obsojenčevem primeru izteče dne 15. 4. 2021, zato se kot neutemeljeno izkaže obsojenčevo prizadevanje za podaljšanje le-tega, saj mu je sodišče prve stopnje že omogočilo, da izrečeno denarno kazen poravna v najdaljšem možnem roku, pa tega ni storil. V zvezi s predlogom obsojenca, da bi se mu preostanek denarne kazni odpisal, pa je le še dodati, da izrečene denarne kazni ni mogoče odpisati, saj zakon tega ne omogoča. Obsojenec bi lahko v zakonsko določenem roku kvečjemu zaprosil za nadomestitev izrečene denarne kazni z delom v splošno korist (četrti odstavek 87. člena KZ-1), vendar te možnosti ni izkoristil.

7. Pritožbeno sodišče glede na navedeno zaključuje, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, zato je pritožbo obsojenca zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

8. Odločba o oprostitvi plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka je posledica premoženjskih razmer obsojenca in temelji na prvem odstavku 98. člena v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 47, 47/5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.04.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ2NzQ4