VSM Sklep I Ip 162/2021

Jedro

Ker zakonodajalec ni podrobneje konkretiziral nedoločnih pravnih pojmov glede zakonskih pogojev za odlog in je s tem pustil sodišču odprto polje presoje, je odgovornost in obveznost glede izčrpne, jasne, razumne in razumljive obrazložitve toliko strožja. Izvršilnemu sodišču je prepuščeno, da upoštevajoč vse okoliščine konkretnega primera najde pravično ravnotežje med pravico upnika do sodnega varstva ter pravicami dolžnic in družinskih članov do doma, do družinskega življenja in telesne celovitosti. Za vročanje prepoznega ugovora v odgovor ni pravne podlage (prvi odstavek 57. člena ZIZ). Odgovor na ugovor je smiseln le, če lahko izboljša položaj upnika v postopku. Ker v obravnavani procesni situaciji temu ni tako, ne gre za upnikove potrebne stroške, ki jih je dolžnik dolžan povrniti (a contrario peti odstavek 38. člena ZIZ). Zgolj dejstvo, da je bil upnik v obravnavani zadevi k odgovoru nepravilno pozvan, pa še ne daje pravice do povrnitve nastalih stroškov

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se v I. točki izreka sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter v tem obsegu vrne zadeva v nov postopek, v II. točki izreka pa se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se upnikov zahtevek za povrnitev stroškov odgovora na ugovor v celoti zavrne.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog dolžnic za odlog izvršbe (I. točka izreka) in jima naložilo, da povrneta upnici 1.493,28 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). V presežku je zavrnilo upnikov zahtevek za povrnitev stroškov (III. točka izreka).

2. Dolžnici v pravočasni pritožbi izpodbijata odločitev glede odloga in glede naložitve stroškov. Navajata, da odločitev sodišča prve stopnje glede odloga ne dosega standarda obrazloženosti, saj je za zavrnitev navedlo le pavšalne razloge, ne da bi se opredelilo do odločilnih dejstev. Menita, da se odločitve ne da preizkusiti. Podajata očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb dolžnic, s čimer jima je bila kršena pravica do izjave. Sodišče prve stopnje je zgolj podalo trditev, da ne gre za nesorazmernost, ne da bi pojasnilo vrednosti nepremičnine. Poudarjata, da mora sodišče prve stopnje tudi po uradni dolžnosti preveriti pogoje za odlog. Podajata očitek, da ni bilo izvedeno materialno procesno vodstvo, čeprav sta dolžnici laični stranki. Navajata, da v nepremičnini, ki je predmet izvršbe, živi tudi babica dolžnic, obe dolžnici pa sta noseči in nimata kam. Zaradi izvršbe bi vsi ostali brez doma, kar je težko nadomestljiva škoda. Glede odločitve o stroških navajata, da njun ugovor ne bi smel biti vročen upniku, če je sodišče prve stopnje presodilo, da je prepozen. Upnik v pojasnjenem položaju ni upravičen do povrnitve stroškov, saj ti niso bili potrebni. Predlagata ustrezno spremembo sklepa, podrejeno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v nov postopek. Pritožbenih stroškov ne priglašata.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo obširno navaja okoliščine zadeve in pojasnjuje, zakaj niso podani zakonski pogoji za odlog. Priglaša stroške odgovora.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Izpodbijani del sklepa, ki se nanaša na odločitev o odlogu izvršbe (I. točka izreka), je obremenjen s takšnimi pomanjkljivostmi, da se ga ne da preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Navedena postopkovna kršitev je takšne narave, da je sodišče druge stopnje ne more samo odpraviti, zato je ugodilo pritožbi, v I. točki izreka sklep sodišča prve stopnje razveljavilo, in mu zadevo v tem obsegu vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. Obrazložena sodna odločba je bistven del poštenega postopka. Za zagotovitev pravice do poštenega sojenja, opredeljene v 22. in 23. členu Ustave RS, kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo, je velikega pomena, da stranka, ki v postopku ni uspela, lahko spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo, in da ne ostane v dvomu, ali jih sodišče morda ni enostavno prezrlo.¹ Navedeno stališče ni le odraz pravice do izjave in pravice do pritožbe, ampak pomeni opredelitev samostojnega ustavnopravnega jamstva izčrpne, jasne, razumljive in razumne obrazložitve odločitve.² Obravnavana neustrezna obrazložitev ne omogoča preizkusa miselnega toka sodnika pri sprejemanju pravne odločitve, kar je temelj, ne samo učinkovitega izvrševanja pravice do pritožbe, ampak tudi odstranitvi dvoma, da sodnik morda ni odločal na pamet.³ Navedena ustavna procesna jamstva veljajo v polnem obsegu tudi, ko sprejema izvršilno sodišče pomembne procesne odločitve. Ker zakonodajalec ni podrobneje konkretiziral nedoločnih pravnih pojmov glede zakonskih pogojev za odlog in je s tem pustil sodišču odprto polje presoje, je odgovornost in obveznost glede izčrpne, jasne, razumne in razumljive obrazložitve toliko strožja.

7. Sodišče prve stopnje ni povzelo niti bistvenih trditev dolžnic, ampak jih je le označilo kot pavšalne, ne da bi pojasnilo, v čem so nekonkretizirane in pomanjkljive. Pri tem je podalo golo trditev, da ni podano očitno nesorazmerje med terjatvijo in vrednostjo nepremičnine, ne da bi o tem navedlo konkretne okoliščine. Sodišče prve stopnje je tudi v nadaljevanju le povzelo zakonske pogoje in podalo posplošen zaključek, da ti niso izpolnjeni. Tovrstna obrazložitev je ostala vsebinsko prazna, saj iz obrazložitve niti ni razvidno, katere trditve dolžnic obravnava sodišče kot navajanje pravno neupoštevne škode.

8. Problematična pa je tudi obrazložitev neizpolnjevanja pogoja posebno upravičenih razlogov iz drugega odstavka 71. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje se je postavilo na stališče, da ti niso podani že zato, ker dolžnici ne izkazujeta verjetnosti, da bo v roku treh mesecev poravnana upnikova terjatev. Pri tem je sodišče prve stopnje izhajalo iz časovne omejitve odloga izvršbe po drugem odstavku 72. člena ZIZ, ki je bila razveljavljena, pri tem pa ni sledilo napotilom Ustavnega sodišča, št. U-I-171/16, Up-793/16 z dne 11. 7. 2019, da mora sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin primera doseči pravično ravnotežje med interesi upnika in dolžnika. Iz obrazložitve ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje opravilo tehtanje interesov upnika in dolžnic.

9. V obravnavani zadevi se dolžnici sklicujeta na izgubo doma in posebne socialne razmere. Namen izjeme odloga izvršbe iz drugega odstavka 71. člena ZIZ je zagotoviti varstvo dolžnika tedaj, ko bi nadaljevanje izvršbe glede stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom, zaradi obstoja posebno upravičenih razlogov za dolžnika predstavljalo nedopustno trdoto, ki ne bi bila v skladu z doseženimi civilizacijskimi vrednotami ter bi lahko nasprotovala zapovedi spoštovanja človekovega dostojanstva in bi odrekala sleherno skrb za človeka.⁴ Izvršilnemu sodišču je prepuščeno, da upoštevajoč vse okoliščine konkretnega primera najde pravično ravnotežje med pravico upnika do sodnega varstva ter pravicami dolžnic in družinskih članov do doma, do družinskega življenja in telesne celovitosti.

10. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku oblikovati obrazložitev svoje odločitve tako, da bo zadostilo zgornjim zahtevam. Pri tem sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje v postopku glede odloga izvršbe dolžno izvesti materialno procesno vodstvo, če meni, da so navedbe dolžnic o dejstvih in dokazih v predlogu pomanjkljive.⁵

11. Glede odločitve o stroških pa sodišče druge stopnje pritrjuje dolžnicama, da ni utemeljen strošek odgovora na ugovor, če je ugovor sodišče prve stopnje zavrglo kot prepoznega. Za vročanje prepoznega ugovora v odgovor ni pravne podlage (prvi odstavek 57. člena ZIZ). Odgovor na ugovor je smiseln le, če lahko izboljša položaj upnika v postopku. Ker v obravnavani procesni situaciji temu ni tako, ne gre za upnikove potrebne stroške, ki jih je dolžnik dolžan povrniti (a contrario peti odstavek 38. člena ZIZ). Zgolj dejstvo, da je bil upnik v obravnavani zadevi k odgovoru nepravilno pozvan, pa še ne daje pravice do povrnitve nastalih stroškov.⁶

12. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

-------------------------------
¹ Primerjaj Odločbo Ustavnega sodišča št. Up-147/09 z dne 23.9.2010.
² Več o tem pritrdilno ločeno mnenje ustavnega sodnika Jana Zobca k odločbi navedeni pod opombo 1.
³ Glej 7. točko mnenja navedenega pod opombo 2.
⁴ Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-171/16, Up-793/16 z dne 11. 7. 2019.
⁵ VSM Sklep I Ip 1043/2019.
⁶ VSM Sklep I Ip 204/2016 in VSL Sklepi III Ip 3489/2015, I Ip 895/2016, II Ip 1901/2016.

Datum zadnje spremembe:

21.04.2021

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep I Ip 800/2022
• VSM Sklep I Ip 82/2022
• VSM Sklep I Ip 679/2021