VSM Sklep I Ip 86/2021

Jedro

Drži pritožbeno izvajanje, da lahko sodišče med postopkom sklep o oprostitvi plačila taks razveljavi, če ugotovi, da jih stranka zmore plačati (tretji odstavek 13. člena TST-1). Takšno odločitev sodišče sprejme v situaciji, ko nastopijo nova dejstva oziroma spremenjene okoliščine, ko stranka pridobi premoženje1 ali ko ugotovi, da je stranka v predlogu navedla neresnične podatke, ne pa v situaciji, kot jo izpostavlja pritožba, ko sodišče pri odločanju ni upoštevalo premoženja navedenega v predlogu. Posledice, na katere opozarja pritožba, tako niso vezane na situacijo, kot jo opisuje pritožba.

Izrek

Pritožbi se zavržeta.

Obrazložitev

K pritožbi zoper sklep o oprostitvi plačila sodnih taks:

1. Sodišče prve stopnje je predlogu dolžnika za taksno oprostitev ugodilo in dolžnika v predmetnem postopku oprostilo plačila sodnih taks od dne 30. 11. 2020 dalje, plačilni nalog VL 41644/2020 z dne 10. 7. 2020, s katerim je dolžniku naložilo plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, pa razveljavilo.

2. Dolžnik v pravočasno pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Očita, da sodišče pri oceni finančnega položaja dolžnika ni upoštevalo premičnega in nepremičnega premoženja. Navedeno je pomembno iz razloga poznejšega ugotavljanja premoženjskega stanja in morebitnega sankcioniranja dolžnika. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v ponovno obravnavo.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Pravico do pritožbe ima oseba, ki ima pravovarstveno potrebo - pravni interes za pritožbo (četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).¹ Tega ima samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je pritožba stranke utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist.

5. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje ugodilo dolžnikovemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks v predmetnem postopku in razveljavilo plačilni nalog, s katerim mu je naložilo sodno takso za ugovor. Sklep o oprostiti plačila sodnih taks za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, temveč nasprotno korist, za katero si je s podanim predlogom tudi prizadeval. Dolžnik od 30. 11. 2020 za pred sodiščem vložene predloge za opravo procesnih dejanj, pravna sredstva in vse drugo, kar je taksirano z Zakonom o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), nima več taksne obveznosti. Vse njegove vloge po 30. 11. 2020 izpolnjujejo formalno procesno predpostavko iz 8. člena ZST-1 in njihova obravnava je (bo) zaradi te lastnosti dovoljena.

6. Dolžnik iz tega razloga za pritožbo zoper takšno odločitev nima pravnega interesa in je njegova pritožba nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje jo je na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s 1. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrglo.

7. Na pritožbene navedbe o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, to je o obsegu premičnega in nepremičnega premoženja dolžnika in posledično možnost kasnejšega sankcioniranja, pa sodišče druge stopnje še odgovarja:

8. Iz prvega odstavka 319. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ izhaja, da postane pravnomočen samo tisti del sklepa, v katerem je odločeno o zahtevkih (predlogih), to pa je glede na določbo tretjega odstavka 324. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP in 15. členom ZIZ samo izrek sklepa, ne pa njegova obrazložitev.² Ker stranke zavezuje samo pravnomočni del sklepa, imajo pravni interes za pritožbo ali drugo pravno sredstvo samo zoper ta zavezujoči del, to je zoper izrek sklepa.³

9. Drži pritožbeno izvajanje, da lahko sodišče med postopkom sklep o oprostitvi plačila taks razveljavi, če ugotovi, da jih stranka zmore plačati (tretji odstavek 13. člena ZST-1). Takšno odločitev sodišče sprejme v situaciji, ko nastopijo nova dejstva oziroma spremenjene okoliščine, ko stranka pridobi premoženje⁴ ali ko ugotovi, da je stranka v predlogu navedla neresnične podatke,⁵ ne pa v situaciji, kot jo izpostavlja pritožba, ko sodišče pri odločanju ni upoštevalo premoženja navedenega v predlogu. Posledice, na katere opozarja pritožba, tako niso vezane na situacijo, kot jo opisuje pritožba.

K pritožbi zoper sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi VL 41644/2020 z dne 12. 6. 2020:

10. Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine in odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločilo v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Mariboru.

11. Zoper ta sklep se dolžnik pravočasno pritožuje. Trdi, da je terjatev v celoti poravnana, in sicer v dveh obrokih 29. 6. 2020 in 8. 9. 2020. Predlaga ustavitev in razveljavitev vseh do sedaj opravljenih izvršilnih dejanj.

12. Upnik v odgovoru na pritožbo potrjuje, da je dolžnik po izdaji sklepa o izvršbi poravnal znesek 60,37 EUR dne 29. 6. 2020 in znesek 60,33 EUR dne 8. 9. 2020, za kar je tudi ustrezno utesnil svoj predlog za izvršbo. Na dan 21. 9. 2020 dolžnik dolguje še 53,03 EUR iz naslova dela neporavnanih zamudnih obresti in stroškov postopka. Upnik predlaga, da se predmetni postopek v delu neporavnane terjatve nadaljuje, vse s stroškovno posledico za dolžnika.

13. Pritožba ni dovoljena.

14. Izvršilno sodišče se pri odločanju o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne spušča v presojo resničnosti samih dolžnikovih in upnikovih dejanskih navedb in o upnikovem zahtevku (glavnica, obresti, stroški) ne odloča meritorno, temveč presoja le, ali je dolžnik zadostil pogojem iz drugega odstavka 53. člena ZIZ v zvezi z drugim odstavkom 61. člena istega zakona. Meritorna odločitev je v pristojnosti sodišča, ki postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (drugi odstavek 62. člena ZIZ), torej pravdnega sodišča.

15. V obravnavani zadevi je sodišče izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je dolžnik tudi po oceni sodišča druge stopnje vložil obrazložen ugovor (drugi odstavek 53. člena ZIZ v zvezi z drugim odstavkom 61. člena ZIZ), s katerim sklep o izvršbi izpodbija v celoti. Dolžnik s trditvami o zastaranju terjatve in kapitalizirani glavnici ter obrestovanju obresti prereka višino terjatve in njen obstoj. V takem primeru sodišče po določbi drugega odstavka 62. člena ZIZ sklep o izvršbi razveljavi in odloči, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku. To je glede na določila ZIZ edina možna posledica dolžnikovega obrazloženega ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Sodišče nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, torej ravna kot v pravdnem postopku. Upnikov predlog za izvršbo se bo v konkretni zadevi obravnaval kot tožba v pravdnem postopku. V takem izvedenem pravdnem postopku pa bo dolžnik lahko uveljavljal vse svoje morebitne ugovore v zvezi z utemeljenostjo tožbenega zahtevka.

16. Sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi in odločitev, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku, za dolžnika zato ne pomeni neugodne odločbe, saj v tej fazi postopka ugodnejše odločitve sploh ne more pričakovati in doseči. Dolžnik zato za vložitev pritožbe proti predmetnemu sklepu nima pravnega interesa. Odsotnost pravnega interesa za pritožbo pa pomeni, da ta ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. člena ZIZ), zato je sodišče druge stopnje dolžnikovo pritožbo zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

17. O upnikovem zahtevku ter dolžnikovih ugovornih navedbah bo v nadaljevanju postopka odločalo Okrajno sodišče v Mariboru v pravdnem postopku, kot je to z izpodbijanim sklepom pravilno odločilo sodišče prve stopnje. Prav tako bo odločilo o upnikovih utesnitvah predloga za izvršbo in dolžnikovih trditvah, da je s plačilom zneskov 29. 6. 2020 (60,37 EUR) in 8. 9. 2020 (60,33 EUR) poravnana celotna terjatev. V primeru, da se bodo dolžnikove ugovorne in pritožbene navedbe izkazale za resnične, bo sodišče v celoti ali delno zavrnilo upnikov tožbeni zahtevek.⁶ Dolžniku je v zvezi z ugovornimi navedbami o neverodostojni listini še pojasniti, da je v konkretnem primeru upnik verodostojno listino označil s kataloško številko „4“, kar pomeni, da gre za izpisek iz poslovnih knjig. Navedena listina po drugem odstavku 23. člena ZIZ predstavlja verodostojno listino. Upnik je v predlogu za izvršbo označil tudi temelj zahtevka, in sicer zavarovalno pogodbo 000671-***. Slednja ne predstavlja verodostojne listine, na podlagi katere je upnik predlagal izvršbo, kot si to napačno razlaga dolžnik, temveč opredeljuje temelj zahteve in pravno razmerje, iz katerega upnik uveljavlja terjatev v tem postopku.

18. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih stranki nista priglasili (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------
¹ V postopku izvršbe se smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če ni v ZIZ ali v kakšnem drugem zakonu drugače določeno.
² Izrek sklepa obsega odločbo, s katero je sodišče ugodilo posameznim zahtevkom (predlogom), ki se nanašajo na glavno stvar in stranske terjatve, ali jih zavrnilo.
³ Obrazložitev, v kateri sodišče zgolj pojasnjuje in utemeljuje v izreku obseženo odločitev (četrti odstavek 324. člena ZPP), pa ne postane pravnomočna.
⁴ V tem primeru sodišče lahko odloči, da stranka plača tudi takse, ki jih je bila oproščena.
⁵ V tem primeru lahko sodišče odloči, da mora stranka plačati dvakratnik taks, ki jih je bila oproščena.
⁶ Med strankama poravna zneskov ni sporna, sporno je, ali je bila terjatev v celoti poplačana.

Datum zadnje spremembe:

13.04.2021

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep I Cp 680/2022-2
• VSL sklep I Cpg 47/2012
• VSM Sklep I Cp 651/2019