VSM Sklep I Cp 207/2021

Jedro

Dejstvo obstoja osebnega stečaja na predmetni nepravdni postopek v ničemer ne more vplivati. Gre namreč za sodno odprtje sefa, to pa je terjatev, ki ne more vplivati na obseg stečajne mase (4. točka 205. člena ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu predlagatelja ter v navzočnosti predlagateljice ter odsotnosti pravilno vabljenega nasprotnega udeleženca po P. d. d. dne 23. 9. 2020 odprlo sef št. G/299 ter ugotovilo, da je le ta prazen (točka I. izreka), nasprotnemu udeležencu je naložilo povrnitev stroškov predlagateljice, in sicer sodne takse 35,00 EUR ter stroške za odpiranje sefa 402,60 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II. izreka izpodbijanega sklepa).

2. Zoper ta sklep vlaga pravočasno laično pritožbo nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom na njegovo razveljavitev. V pritožbi navaja, da se ne spomni, ali je ključe predal ali ne, zdi pa se mu čudno, da je banka tako dolgo čakala z odpiranjem najetega trezorja, ki ga ni mogla izdajati toliko let. Nadalje se sklicuje na dejstvo, da je bil v osebnem stečaju do maja 2014, da nima podatka ali se je banka prijavila v stečajno maso in meni, da je postopek zoper njega osebno nepravilno tekel, saj je od leta 2008 do 2011, ko je odšel v stečaj, preteklo preveč časa za odpiranje ter prilaga drugopis sklepa o končanju postopka osebnega stečaja ter o odpustu obveznosti.

3. Predlagateljica na pritožbo nasprotnega udeleženca ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Določbe ZPP so bile uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

6. Odločitev sodišča prve stopnje je tako v dejanskem kot pravnem pogledu pravilna. Banka lahko na podlagi drugega odstavka 1064. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR)¹, ki se uporablja na podlagi prehodne določbe 1061. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) po razdrtju pogodbe² zahteva od uporabnika, naj izprazni sef in ji izroči ključe; če ta tega ne stori pa lahko banka zahteva, da se sef sodno odpre, ugotovi njegova vsebina in najdene stvari izročijo v depozit sodišču ali zaupajo v hrambo banki.

7. Kot je razvidno iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki pritožbeno niso sporne, je pogodba o najemu sefa, sklenjena med udeležencema postopka,³ prenehala veljati.⁴ Nasprotni udeleženec kljub prenehanju pogodbe in pozivu predlagateljice ni pristopil k sklenitvi nove pogodbe, niti ni vrnil ključev sefa, zato so bili izpolnjeni pogoji iz petega odstavka 11. točke Splošnih pogojev za najem sefa,⁵ ki so sestavni del pogodbe o najemu sefa in so v skladu z drugim odstavkom 1064. člena ZOR, za sodno odprtje sefa. Sodno odprtje sefa je bilo izvedeno 23. 9. 2020, izkazalo se je, da je dejansko prazen.⁶

8. Bistvo pritožbene graje je sklicevanje se nasprotnega udeleženca na osebni stečaj (ki je bil pravnomočno končan 30. 9. 2014). Dejstvo obstoja osebnega stečaja na predmetni nepravdni postopek v ničemer ne more vplivati. Gre namreč za sodno odprtje sefa, to pa je terjatev, ki ne more vplivati na obseg stečajne mase (4. točka 205. člena ZPP).⁷ Zaradi tega dejstvo osebnega stečaja, ki je bil nenazadnje končan že v letu 2014, na predmetni nepravdni postopek, ki se je začel z vložitvijo predloga 21. 10. 2019, v ničemer ne more vplivati, prav tako pa nanj ne bi mogel vplivati tudi v primeru, če bi se predmetni postopek začel (in tudi končal) še v teku postopka osebnega stečaja nasprotnega udeleženca.

9. Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so predlagateljici nastali stroški v višini plačila sodne takse (35,00 EUR) in v višini stroškov za odpiranje sefa (402,60 EUR), skupno 437,60 EUR. Te stroške je dolžan nasprotni udeleženec predlagateljici, ki je v postopku v celoti uspela, povrniti. Sodišče prve stopnje je specificiralo nastale stroške postopka v izreku sklepa, kar je sicer napačno (saj specifikacija stroškov spada v obrazložitev sklepa), vendar pa v ničemer ni vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve.

10. V posledici navedenega, in ker sodišče prve stopnje ni storilo postopkovnih kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je bilo potrebno pritožbo nasprotnega udeleženca kot neutemeljeno zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi. Odločitev temelji na 2. točki 365. člena ZPP.

11. O stroških pritožbenega postopka ni bilo odločeno, saj le ti niso bili priglašeni.

-------------------------------
¹ (2) Ko banka razdre pogodbo, lahko zahteva od uporabnika, naj izprazni sef in ji izroči ključ; če ta tega ne stori, pa lahko banka zahteva, da se sef sodno odpre, ugotovi njegova vsebina in najdene stvari izročijo v depozit sodišču ali zaupajo v hrambo banki.
² Smiselno tudi po prenehanju pogodbe.
³ Pogodba o najemu sefa št. G0299/2007 z dne 25. 10. 2007.
⁴ Pogodba je bila sklenjena za obdobje enega leta, in sicer od 25. 10. 2007 do 24. 7. 2008.
⁵ V kolikor najemnik ali njegov pravni naslednik kljub zahtevi banke ne vrne ključa v 30 dneh po prejemu obvestila, sme banka zahtevati, da se sef odpre po posebnem sodnem postopku po pravilih 1064. člena ZOR v zvezi s 1061. členom OZ. Vse sodne stroške, stroške odpiranja sefa in zamenjave ključavnice s ključi je dolžan poravnati najemnik, lahko pa se poplačajo tudi iz izkupička za prodane predmete, ki so bili v sefu.
⁶ V sefu se je nahajala le kaseta, za katero se je izkazalo, da je prazna.
⁷ Postopek se prekine, če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka, razen v primeru osebnega stečaja, če je predmet spora zahtevek, ki ne more vplivati na obseg stečajne mase.

Datum zadnje spremembe:

13.04.2021

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep I Cp 258/2021
• VSL Sklep II Cp 1654/2022
• VSL sklep II Cp 3249/2007