VSM Sklep I Ip 145/2021

Jedro

Potrdilo o izvršljivosti ima izjemno pomembno vlogo pri prostem pretoku sodnih odločb med državami članicami EU. Izdano je za namen izvršitve tuje sodne odločbe, upnik pa jo mora predložiti izvršilnemu sodišču kot obvezno listino, na podlagi katere izvršilno sodišče skupaj s predloženim izvršilnim naslovom odloči o izvršbi. Potrdilo vsebuje izvleček tuje sodne odločbe in po potrebi pomembne informacije o obveznostih (stroških postopka, izračun obresti), s čimer je pomembna z vidika konkretizacije obveznosti, zajetih v tujem izvršilnem naslovu. Potrdilo utrjuje strogost načela formalne legalitete. Konkretizacija obveznosti (določna opredelitev in obračun obveznosti iz izvršilnega naslova) ostaja v rokah sodišča, ki je izdalo izvršilni naslov, kar je tudi najbolj smiselno. Če je potrdilo ustrezno izpolnjeno, v državi, kjer je predlagana izvršba, ne more biti več dvoma o vsebini izvršilnega naslova, s čimer se uresničuje učinkovitost prostega pretoka sodnih odločb.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžnikov ugovor, odločilo, da dolžnik sam krije svoje ugovorne stroške in mu naložilo, da povrne upnikove stroške v znesku 697,09 EUR z zamudnimi obrestmi.

2. Dolžnik v pravočasni pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje odločilo preko obsega obveznosti, kot ta izhaja iz izvršilnega naslova. Sklicuje se na načelo formalne legalitete in opozarja, da se mora tuja sodna odločba izvršiti pod enakimi pogoji, kot to velja za domače sodne odločbe. Potrdilo o izvršljivosti pri tem ne more spreminjati ali dopolnjevati izvršilnega naslova. Meni, da iz izvršilnega naslova ne izhaja dovolj določno indeksacija, čas indeksacije ter tek in vrsta obresti. Izvršilno sodišče ne sme teh elementov presojati glede na obrazložitev sodne odločbe, saj pravnomočen postane le izrek. Le iz obrazložitve izhajajo roki plačil nagrad. Izrek obravnavane tuje sodne odločbe ne vsebuje določbe, da je njegov sestavni del tudi predlagani plačilni nalog. Meni, da se indeksacija in tek zamudnih obresti prekrivata, kar nasprotuje slovenski prepovedi obrestnega obrestovanja. Nasprotuje tudi stroškovni odločitvi, saj upnik v odgovoru ni podal novih trditev, na pravilno uporabo materialnega prava pa pazi sodišče po uradni dolžnosti, zato je bil odgovor nepotreben. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovoru ugodi, podrejeno pa predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo meni, da je dolžnik podal nedopustne novote in soglaša z obrazložitvijo sodišča prve stopnje. Priglaša strošek odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi izvršitve tuje sodne odločbe, izdane v Italiji, ki je država članica EU, je potrebno upoštevati določila Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah – prenovitev (v nadaljevanju Uredba Bruselj I bis).¹ Dolžnik se sicer pravilno sklicuje na določilo člena 41/1, da postopek izvršitve sodnih odločb, izdanih v drugi državi članici, ureja pravo zaprošene države članice, torej slovensko izvršilno pravo, in da se tuja sodna odločba izvrši pod enakimi pogoji kot domača sodna odločba. Vendar ga napačno razume osamljeno, brez konteksta ostalih določb, zlasti določila člena 42/1, v katerem je opredeljen pomen potrdila o izvršljivosti iz člena 53 navedene uredbe.

6. Potrdilo o izvršljivosti ima izjemno pomembno vlogo pri prostem pretoku sodnih odločb med državami članicami EU. Izdano je za namen izvršitve tuje sodne odločbe, upnik pa jo mora predložiti izvršilnemu sodišču kot obvezno listino, na podlagi katere izvršilno sodišče skupaj s predloženim izvršilnim naslovom odloči o izvršbi.² Potrdilo vsebuje izvleček tuje sodne odločbe in po potrebi pomembne informacije o obveznostih (stroških postopka, izračun obresti), s čimer je pomembna z vidika konkretizacije obveznosti, zajetih v tujem izvršilnem naslovu. Potrdilo utrjuje strogost načela formalne legalitete. Konkretizacija obveznosti (določna opredelitev in obračun obveznosti iz izvršilnega naslova) ostaja v rokah sodišča, ki je izdalo izvršilni naslov, kar je tudi najbolj smiselno. Če je potrdilo ustrezno izpolnjeno, v državi, kjer je predlagana izvršba, ne more biti več dvoma o vsebini izvršilnega naslova, s čimer se uresničuje učinkovitost prostega pretoka sodnih odločb.

7. Pravilnost razumevanja, da ima potrdilo pomen predpisane uradne listine, na podlagi katere izvršilno sodišče odloči o izvršbi, utrjuje ureditev, da zahteva izvršilno sodišče prevod tuje sodne odločbe le, če ne more nadaljevati dela brez njenega prevoda (člen 37/2 Uredbe Bruselj I bis). Če je temu tako, lahko slovensko izvršilno sodišče izda sklep o izvršbi tudi le na podlagi podatkov, kot ti o vsebini izvršilnega naslova izhajajo iz potrdila, če ti zadoščajo. Ker je obrazec potrdila predpisan in s tem dostopen v vseh jezikih EU, pravzaprav slovenskemu izvršilnemu sodišču lahko zadošča potrdilo, ki je sicer v tujem jeziku. To potrjuje ureditev, da tudi prevod potrdila izvršilno sodišče zahteva le po potrebi.

8. Domače izvršilno pravo, tudi določilo prvega odstavka 21. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) o primernosti izvršilnega naslova, je pravilno uporabiti pravu EU skladno, kar vsebuje tudi spoštovanje pomena potrdila, kot mu ga daje Uredba Bruselj I bis. Neutemeljeno je po pojasnjenem stališče dolžnika, da bi moralo pri presoji primernosti izvršilno sodišče izhajati le iz izreka tuje sodne odločbe, ne pa tudi iz zneskovne konkretizacije obveznosti, kot ta izhaja iz predloženega potrdila.

9. V obravnavani zadevi iz potrdila izhaja tako obračunana indeksacija, kot tudi obračun obresti, s čimer je zadoščeno določni opredelitvi obveznosti in s tem zahtevi primernosti izvršilnega naslova iz 21. člena ZIZ, zato je sodišče prve stopnje pravilno dovolilo izvršbo za v njem navedene zneske. Nenazadnje tako indeksacija in obresti izhajajo tudi iz predložene tuje sodne odločbe, četudi le opisno opredeljene, zato tudi ni utemeljen dolžnikov očitek, da so v potrdilu obveznosti, ki niso zajete v izvršilnem naslovu.

10. Podano tudi ni neskladje s slovenskim javnim redom, kar zatrjuje dolžnik. V skladu z določilom člena 45/1a Uredbe Bruselj I bis je upoštevno le očitno nasprotje. Dolžnik zatrjuje, da je podano obrestno obrestovanje, ki ni skladno s slovenskim pravom, ker naj bi se obresti in indeksacija prekrivala, pri čemer pa ne pojasni v čem konkretno naj bi šlo za obrestovanja obresti, saj sta obrestovanje in indeksacija po svojem temeljnem namenu različna pravna instituta. Obrestovanje ima pomen odmene za uporabo tujega denarja, indeksacija pa je namenjena prilagajanju višine obveznosti glede na zunanje merilo vrednosti (npr. indeks rasti življenjskih stroškov). Navedena instituta sta po pojasnjenem lahko utemeljeno uporabljena sočasno in z različnim ciljem. Morebitna drugačna tuja ureditev obrestovanja pa tudi ni že sama po sebi kršitev javnega reda, ampak mora iti za temeljne, najpomembnejše vidike slovenskega pravnega sistema, torej posebno kogentna pravila.

11. Glede stroškovne odločitve sodišče druge stopnje soglaša s sodiščem prve stopnje, da je bil strošek odgovora na ugovor potreben. V obravnavani zadevi, zaradi uporabe prava EU zahtevni zadevi, je upnik v odgovoru podal svoje pravno razumevanje zadeve. Pravica do izjave, ki jo upnik uresničuje z odgovorom na ugovor, ne vsebuje le izjave o dejanskih vidikih zadeve, kot zmotno meni dolžnik, ki sicer niso bili sporni v obravnavani zadevi, ampak tudi o pravnih vidikih. V obravnavani zadevi so bili ti odločilni za rezultat postopka, zato je bila razprava o njih (spodbujena z ugovornimi navedbami) v odgovoru na ugovor neizogibna in potrebna. Pri tem tudi ni šlo za navedbe, ki bi bile zgolj ponavljanje predhodnih navedb, niti ne za navedbe, ki ne bi bile v zvezi z zadevo.

12. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje, ko tudi ni odkrilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Dolžnik, ki ni uspel s pritožbo, krije sam svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ). Upnikov strošek odgovora na pritožbo, v katerem je bilo v bistvenem podano le strinjanje z razlogi sodišča prve stopnje, pa ni bil potreben (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------
¹ UL EU 351, 20. 12. 2012.
² Enako izhaja že iz člena 37/1 Uredbe Bruselj I bis.

Datum zadnje spremembe:

08.04.2021

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep I Ip 364/2021
• VSM Sklep I Ip 433/2019
• Sklep Cp 11/2005