VSM Sklep II Kp 19130/2016

Jedro

Poleg obsojenčeve pripravljenosti opravljanja del v splošno korist, sama izvedba del predpostavlja minimalno sposobnost, ki jo je obsojenec v danem primeru ob katerem koli ponujenem delu zanikal. Ker je število ponujenih del v splošnem odvisno od števila izvajalcev, ki imajo podpisane sporazume o sodelovanju s posamezno probacijsko enoto, je jasno, da je vsebina, pestrost in nenazadnje prilagodljivost del vsakokratnemu obsojencu odvisna od vrste del, ki bi jih naj ta pri izvajalcu opravljal. Drugače je pri neposredni izvršitvi izrečene kazni zapora, ki je neizogibna, zaradi česar je tudi skrb za obsojenčevo zdravstveno stanje po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) obvezna ter v polnem obsegu zagotovljena.

Izrek

I. Pritožba zagovornika obsojenega D.V. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojenega se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je kot sodišče prve stopnje 5. 2. 2021 po prvem odstavku 129.a člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrnilo predlog obsojenega D.V. za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist. To je bilo storjeno s sklepom V Kr 19130/2016.

2. Zoper sklep se je pritožil obsojenčev zagovornik brez navedbe izpodbojnega razloga ter s predlogom, da sodišče druge stopnje sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot rečeno pritožnik izpodbojnega razloga ni navedel, po pritožbeni obrazložitvi pa je razumeti, da nasprotuje ugotovljenemu dejanskemu stanju. Pravi, da obsojenec splošno koristnih del ni zavrnil, ker jih ne bi hotel opraviti, ampak zato, ker nobeno izmed ponujenih del ni ustrezalo njegovemu slabemu zdravstvenemu stanju. Dejstvo, da Probacijska enota M. (v nadaljevanju PE M.) nima sklenjene pogodbe z izvajalcem ali izvajalci del, pri katerih bi lahko opravljali dela tudi zdravstveno prikrajšani delavci, ne more biti v škodo konkretnega obsojenca, ki bi želel na takšen, nadomestni način kazen zapora prestati. Razen tega se ne strinja z oceno sodišča prve stopnje, da nadomestni način izvršitve kazni zapora ne bi dosegel kaznovalnega namena, saj je bilo kaznivo dejanje izvršeno v letu 2015, obsojeni pri izvršitvi ni imel aktivne vloge, komu so šla denarna sredstva tudi ni bilo ugotovljeno, po letu 2015 pa kaznivih dejanj ni več izvrševal.

5. Sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje zgoraj grajani oceni sodišča prve stopnje, jo povzema ter v odločilnem glede na pritožbeno obrazložitev odgovarja.

6. Poleg obsojenčeve pripravljenosti opravljanja del v splošno korist, sama izvedba del predpostavlja minimalno sposobnost, ki jo je obsojenec v danem primeru ob katerem koli ponujenem delu zanikal. Ker je število ponujenih del v splošnem odvisno od števila izvajalcev, ki imajo podpisane sporazume o sodelovanju s posamezno probacijsko enoto, je jasno, da je vsebina, pestrost in nenazadnje prilagodljivost del vsakokratnemu obsojencu odvisna od vrste del, ki bi jih naj ta pri izvajalcu opravljal. Če torej obsojeni zaradi zatrjevanega slabega zdravstvenega stanja ni sposoben opravljati katerega koli od razpoložljivih del izvajalcev, ki jih mimogrede po poročilu PE M. ni malo, dela v splošno korist, kljub izraženi pripravljenosti objektivno ne more opraviti, kot po drugi strani ni mogoče prisiliti k sodelovanju s probacijsko enoto tistega izvajalca del, ki bi utegnil vrsto dela in sam delovni proces v celoti prilagoditi, če že ne podrediti zdravstvenemu stanju vsakokratnega obsojenca. Drugače je pri neposredni izvršitvi izrečene kazni zapora, ki je neizogibna, zaradi česar je tudi skrb za obsojenčevo zdravstveno stanje po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) obvezna ter v polnem obsegu zagotovljena.

7. Ko pritožnik nasprotuje ugotovitvam sodišča prve stopnje v zvezi s težo dejanja in obsojenčevo obsojenostjo najprej zmotno oceni obsojenčevo vlogo pri kaznivem dejanju, za katerega je bil nazadnje obsojen in ki je bila po opisu daleč od obrobne. Moti se tudi, ko navaja neznanega končnega prejemnika denarnih sredstev, saj zato škoda, ki so jo po navedenem opisu dejanja utrpeli oškodovanci ni bila nič manjša. Podobno velja še za obseg predhodne obsojenosti, pri čemer je treba opozoriti, da sta bili po letu 2015 izvrševani dve kazni zapora, ki sta kljub nadomestnemu načinu bržkone imeli tudi določene preventivne učinke.

8. Glede na obrazloženo, in ker sodišče druge stopnje v pritožbeni obrazložitvi ni zasledilo ničesar več, do česar bi se moralo posebej opredeliti, je o pritožbi zagovornika obsojenega D. V. odločilo tako kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

9. Odločba o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 98. člena in četrtem odstavku 95. člena ZKP. Je posledica obdolženčevih premoženjskih razmer, ugotovljenih po sodišču prve stopnje in bližajočega se prestajanja kazni zapora.

Datum zadnje spremembe:

02.04.2021

Podobni dokumenti:

• VSM sklep II Kp 18078/2010
• VSM Sklep II Kp 52940/2012
• VSM Sklep IV Kp 54971/2017