VSM Sodba PRp 7/2021

Jedro

Pritožbeno sodišče pritožnika opozarja na četrti odstavek 29. člena KZ-1, na uporabo katerega napotuje 8. člen ZP-1, ki določa, da je kriv storilec kaznivega dejanja, ki si je z uporabo alkohola, drog, drugih psihoaktivnih snovi ali kako drugače sam povzročil neprištevnost, če je bila pri tem za kaznivo dejanje podana njegova krivda, ki jo zakon določa za to dejanje. Gre za dejanja, ko je bil storilec v trenutku izvršitve v stanju neprištevnosti, ki si jo je sam povzročil z uporabo alkohola, mamil ali kako drugače, ugotovljeno pa je, da sta bila, preden se je spravil v to stanje, podana njegov naklep oziroma malomarnost glede dejanja, ki ga je pozneje v neprištevnosti storil (actio libera in causa).

Izrek

I. Pritožba obdolženega A.F. se zavrne kot neutemeljena in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Obdolženec je dolžan plačati sodno takso v znesku 480,00 EUR v roku 30 dni od vročitve te sodbe, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obdolženega A.F. spoznalo za odgovornega storitve prekrškov po desetem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 45. člena, po 4. točki petega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 105. člena in po tretjem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 106. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP) in mu je zanje izreklo enotno sankcijo globo 2.700,00 EUR in stransko sankcijo 36 kazenskih točk, prav tako pa mu je naložilo dolžnost plačila sodne takse 350,00 EUR, in sicer 320,00 EUR za predmetni postopek ter 30,00 EUR za sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja.

2. Zoper navedeno sodbo prvostopenjskega sodišča se pritožuje obdolženec. V pritožbi navaja, da se storitve očitanih mu prekrškov ne spominja. Po pričevanju reševalcev so ga oživljali v reševalnem vozilu, po prihodu v UKC Maribor pa so mu oskrbeli rano na glavi. Ni imel možnosti, da bi zavrnil odvzem krvi in urina ter se mu pojavlja dvom, ali so bile res odvzete njegove tekočine. Tako ni jasno, ali je analiziran vzorec res njegov ali ne. Kritičnega dne je bil na pikniku, kjer je spil nekaj pijač, ki pa so v nesorazmerju z očitano količino alkohola v krvi. Spominja se, da je z igranjem odbojke končal ob 20.00 uri, naprej pa se več ničesar ne spominja. Zaradi navedenega meni, da mu sodišče ne more očitati storitve prekrška po desetem odstavku 45. člena ZPrCP z zavestno malomarnostjo in tudi ne očitati, da je prekrška po 4. točki petega odstavka 105. člena in po tretjem odstavku 106. člena ZPrCP storil z naklepom. Ne ve, kako je prišel THC v njegovo telo, obstoja možnost, da mu je na zabavi kdo podtaknil cigareto. V kolikor bi se zavedal svojega stanja, sigurno ne bi sedel za volan, ker ve, kaj vse se lahko zgodi. Boli ga navedba sodišča, ki je izgubo spomina ocenilo kot neuspešen način obrambe, saj nima razloga, da bi lagal o takšni zadevi. Sodišče tudi navaja, da mu je globo izreklo na zakonskem minimumu, iz razloga, ker je do sedaj nekaznovan, sam pa meni, da mu je izreklo maksimalno globo in odvzem vozniškega dovoljenja, čeprav je to njegov prvi prekršek. V prometni nesreči ni nikogar poškodoval, škodo je naredil le samemu sebi, saj je uničil svoj osebni avtomobil. Meni, da gre za olajševalne okoliščine, ki bi jih sodišče lahko upoštevalo.

V skladu z navedenim obdolženec višjemu sodišču predlaga, da ga oprosti odgovornosti za storjena prekrška vožnje pod vplivom alkohola in prepovedanih drog.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče po pregledu in presoji zadeve v okviru vložene pritožbe ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje obravnavanih prekrškov, dokazno oceno v izpodbijani sodbi pa je utemeljeno oprlo na izpovedbi v postopku zaslišanih prič policistov A.K. in I.K., v povezavi z zapisnikom o ogledu kraja prometne nesreče in poročilom o toksikološki preiskavi dne 7. 6. 2020 ob 0.40 uri obdolženemu odvzetega vzorca krvi ter na tej podlagi obdolženega utemeljeno spoznalo za odgovornega storitve prekrškov, navedenih in opisanih v izreku izpodbijane sodbe, tako v objektivnem, kot tudi v subjektivnem smislu.

5. Obdolženec je sicer v zagovoru povedal, da se obravnavanega dogodka ne spominja, ne spominja se tudi, da bi kadil marihuano, spominja pa se, da je med igranjem odbojke spil tri piva in tri brizgance. Prvostopenjsko sodišče v zvezi s tem navaja, da ni sledilo obdolženčevim zagovornim navedbam, da se ne spominja, kaj se je dogajalo kritičnega dne po 20.00 uri, medtem ko pritožbeno sodišče to možnost dopušča, vendar pa to ni okoliščina, ki bi izključevala obdolženčevo odgovornost za storitev očitanih mu prekrškov. Obdolženi tako v pritožbi navaja, da prekrška po desetem odstavku 45. člena ZPrCP ni storil z zavestno malomarnostjo, prekrškov po 4. točki petega odstavka 105. člena in po tretjem odstavku 106. člena ZPrCP pa ne z naklepom, saj zagotovo, če bi se zavedal svojega stanja, ne bi sedel za volan, ker ve, kaj vse se mu lahko zgodi. V zvezi s tem pritožbeno sodišče pritožnika opozarja na četrti odstavek 29. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), na uporabo katerega napotuje 8. člen Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), ki določa, da je kriv storilec kaznivega dejanja, ki si je z uporabo alkohola, drog, drugih psihoaktivnih snovi ali kako drugače sam povzročil neprištevnost, če je bila pri tem za kaznivo dejanje podana njegova krivda, ki jo zakon določa za to dejanje. Gre za dejanja, ko je bil storilec v trenutku izvršitve v stanju neprištevnosti, ki si jo je sam povzročil z uporabo alkohola, mamil ali kako drugače, ugotovljeno pa je, da sta bila, preden se je spravil v to stanje, podana njegov naklep oziroma malomarnost glede dejanja, ki ga je pozneje v neprištevnosti storil (actio libera in causa). Pritožbeno sodišče se zato pridružuje razlogom, ki jih v zvezi s subjektivnim delom dejanskega stanja obdolžencu očitanih prekrškov prvostopenjsko sodišče navaja v točki 6 obrazložitve izpodbijane sodbe in soglaša, da je obdolženemu mogoče očitati, da je prekršek naveden pod točko 1I izreka izpodbijane sodbe storil z zavestno malomarnostjo, prekrška navedena pod točkama 2 in 3I izreka izpodbijane sodbe pa z direktnim naklepom.

6. Obdolženi v pritožbi navaja, da ni imel možnosti, da zavrne odvzem krvi in urina, oziroma da dvomi, da so odvzete tekočine res njegove, stopnja alkoholiziranosti v njegovi krvi pa se mu zdi nesorazmerna s količino zaužite alkoholne pijače. Navedenega obdolženi v zagovoru pred prvostopenjskim sodiščem ni navajal in gre za pritožbeno novoto, ki je neupoštevna, saj obdolženec ne pojasnjuje zakaj teh dejstev ni uveljavljal že v prvostopenjskem postopku kljub temu, da je bil pred zaslišanjem poučen, da mora navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist do odločitve o prekršku, sicer jih pozneje v postopku ne bo mogel uveljavljati. Za takšno neupoštevno pritožbeno novoto gre tudi v delu, kjer pritožnik navaja, da sploh ne ve kako je prišel THC v njegovo telo, in da obstaja možnost, da mu je na zabavi nekdo podtaknil cigareto, ki je vsebovala marihuano.

7. Zaradi vsega navedenega pritožbeno sodišče zavrača pritožnikove pritožbene navedbe, ki se nanašajo na zmotno ugotovljeno dejansko stanje kot neutemeljene in zaključuje, da je prvostopenjsko sodišče utemeljeno obdolženega spoznalo za odgovornega storitve očitanih mu prekrškov, opisanih v izreku sodbe sodišča prve stopnje, tako v objektivnem, kot tudi v subjektivnem smislu.

8. Pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi določene glavne denarne sankcije in stranske sankcije ter izrečeno enotno sankcijo ocenjuje kot ustrezne. Po oceni pritožbenega sodišča iz izvedenega dokaznega postopka pred sodiščem prve stopnje tudi ne izhajajo takšne posebne olajševalne okoliščine, ki bi utemeljevale omilitev za posamične prekrške določenih glob pod specialnimi minimumi oziroma pod predpisanim določenim zneskom glob za prekrške, zato je obdolženemu ustrezno izrečena enotna sankcija globa v višini 2.700,00 EUR in stranska sankcija 36 kazenskih točk. Obdolženemu je bila namreč globa za prekršek naveden pod točko 1I izreka izpodbijane sodbe določena v predpisanem znesku 300,00 EUR, za prekrška navedena pod točkama 2 in 3I izreka izpodbijane sodbe pa sta bili obdolženemu globi določeni na specialnih minimumih. Prvostopenjsko sodišče je prav tako stranske sankcije kazenskih točk za posamične prekrške obdolženemu določilo v številu kazenskih točk, kot so predpisani za storitev posamičnih prekrškov.

9. Zaradi vsega navedenega, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti, ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi tretjega odstavka 163.člena ZP-1 pritožbo pritožnika zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

10. Odločitev o naložitvi sodne takse, kot stroška pritožbenega postopka, temelji na določilih prvega odstavka 144. člena in prvega odstavka 147. člena ZP-1, znesek sodne takse pa je odmerjen na podlagi tar. št. 8132 Taksne tarife v skladu z Zakonom o sodnih taksah - ZST-1.

Datum zadnje spremembe:

12.03.2021

Podobni dokumenti:

• VSL sodba PRp 1646/2008
• VSK sklep PRp 6/2015
• VSC Sklep PRp 98/2019