<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSM Sodba PRp 89/2020

Sodišče:Višje sodišče v Mariboru
Oddelek:Oddelek za prekrške
ECLI:ECLI:SI:VSMB:2020:PRP.89.2020
Evidenčna številka:VSM00038436
Datum odločbe:26.08.2020
Senat, sodnik posameznik:Darja Šenica (preds.), Jasminka Pen (poroč.), Boris Podgornik
Področje:PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
Institut:odmera sankcije pod mejo - posebne olajševalne okoliščine - specialni povratnik - globa za prekršek - prepoved reformatio in peius - sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - odmera sankcije - glavna in stranska sankcija - finančna stiska

Jedro

Predlagatelj postopka o prekršku, ki je na kraju kršitve obdolženemu zasegel osebni avtomobil, je v obdolžilnem predlogu prvostopenjskemu sodišču predlagal odvzem osebnega avtomobila v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZP-1, vendar pa prvostopenjsko sodišče predlagane stranske sankcije ni izreklo in je v izreku sodbe navedlo, da je bil zaseženi osebni avtomobil vrnjen lastnici. Obrazložitev prvostopenjske sodbe bi zato morala vsebovati razloge, zakaj sodišče predlagane stranske sankcije odvzema predmetov ni izreklo, česar pa ne vsebuje. Obrazložitev prvostopenjske sodbe zato v zvezi s tem nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, v kar pa pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti ni posegalo, saj bi s tem ravnalo v škodo obdolženega oziroma bi kršilo načelo prepovedi reformatio in peius.

Izrek

I. Pritožba obdolženega S. P. se zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Obdolženec je dolžan plačati sodno takso v znesku 75,00 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Mariboru je z izpodbijano sodbo obdolženega S. P. spoznalo za odgovornega storitve prekrška po osmem odstavku 56. člena Zakona o voznikih (v nadaljevanju ZVoz-1) in mu je zanj izreklo glavno sankcijo globo v znesku 500,00 EUR, predlagane stranske sankcije odvzema predmeta, zaseženega osebnega avtomobila znamke Daewoo, tip Lanos, reg. št. LJ 14-8SV, last T.Š., prvostopenjsko sodišče obdolženemu ni izreklo, saj je navedeni osebni avtomobil z odredbo, z dne 29. 5. 2020, vrnilo lastnici. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo obdolženemu naložilo plačilo 50,00 EUR sodne takse in sklenilo, da je obdolženi dolžan plačati tudi stroške hrambe in odvoza zaseženega vozila, o teh stroških pa bo izdan poseben sklep, ko bodo ti dokončno znani.

2. Zoper navedeno sodbo prvostopenjskega sodišča se pritožuje obdolženec. V pritožbi navaja, da se pritožuje zaradi prevelike kazni, ki je ni zmožen plačati, ker ima komaj 410,00 EUR pokojnine in nima nobenega premoženja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ob pregledu in presoji zadeve v okviru vložene pritožbe ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče obdolženemu za storjeni prekršek izreklo ustrezno glavno sankcijo globo v znesku 500,00 EUR. Za storjeni prekršek je v osmem odstavku 56. člena ZVoz-1 predpisana sankcija globa v znesku 500,00 EUR, prvostopenjsko sodišče pa glede na razloge, ki jih navaja v točki 7 obrazložitve izpodbijane sodbe, ni ugotovilo takšnih posebnih olajševalnih okoliščin, ki bi utemeljevale izrek milejše sankcije, oziroma izrek globe v nižjem znesku, kot je predpisan, v skladu s šestim odstavkom 26. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Takšnih posebnih olajševalnih okoliščin prav tako ne izkazuje izvedeni prvostopenjski dokazi postopek, po prepričanju pritožbenega sodišča pa takšno možnost, ne glede na obdolženčeve šibke premoženjske razmere, izključuje tudi dejstvo, da je obdolženec specialni povratnik.

5. Predlagatelj postopka o prekršku, ki je na kraju kršitve obdolženemu zasegel osebni avtomobil, je v obdolžilnem predlogu prvostopenjskemu sodišču predlagal odvzem osebnega avtomobila v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZP-1, vendar pa prvostopenjsko sodišče predlagane stranske sankcije ni izreklo in je v izreku sodbe navedlo, da je bil zaseženi osebni avtomobil vrnjen lastnici. Obrazložitev prvostopenjske sodbe bi zato morala vsebovati razloge, zakaj sodišče predlagane stranske sankcije odvzema predmetov ni izreklo, česar pa ne vsebuje. Obrazložitev prvostopenjske sodbe zato v zvezi s tem nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, v kar pa pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti ni posegalo, saj bi s tem ravnalo v škodo obdolženega oziroma bi kršilo načelo prepovedi reformatio in peius.

6. Iz navedenih razlogov pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1 zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

7. Odločitev o naložitvi sodne takse, kot stroška pritožbenega postopka, temelji na prvem odstavku 144. člena in prvem odstavku 147. člena ZP-1, znesek sodne takse pa je odmerjen na podlagi tar. št. 8132 Taksne tarife v skladu z Zakonom o sodnih taksah.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 26, 26/6, 155, 155/1, 155/1-8
Zakon o voznikih (2016) - ZVoz-1 - člen 56, 56/8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
20.10.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQwODE5