<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSM Sklep I Ip 590/2017

Sodišče:Višje sodišče v Mariboru
Oddelek:Izvršilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSMB:2017:I.IP.590.2017
Evidenčna številka:VSM00001966
Datum odločbe:28.08.2017
Senat, sodnik posameznik:Janica Gajšek Rojs (preds.), Metka Jug (poroč.), Boris Podgornik
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
Institut:izvršilni stroški - načelo uspeha - pravočasna priglasitev stroškov - vrstni red vračunanja izpolnitve - vračunavanje obresti in stroškov - trditveno in dokazno breme

Jedro

Sodišče prve stopnje je v ugovornem postopku uporabilo merilo uspeha s sklicevanjem na določilo drugega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Tak pristop pa nujno vpliva na razlago pravnega standarda takojšnje priglasitve stroškov (osmi odstavek 38. člena ZIZ) na način, da se ne nanaša na posamezni strošek (strošek ugovora, odgovora na ugovor, naroka, pripravljalne vloge), ampak celoto stroškov ugovornega postopka. Stranki ne bosta prepozni, če bosta priglasili stroške takoj, ko bo znan celoten njihov obseg, torej takoj po zadnjem dejanju v ugovornem postopku pred izdajo sklepa o ugovoru.

Izrek

I. Pritožbi dolžnika se delno ugodi in v III. točki izreka sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da sedaj glasi:

"Dolžnik je dolžan v 8 dneh od prejema tega sklepa povrniti upnikoma 32,92 EUR stroškov ugovornega postopka, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

II. V ostalem se pritožba dolžnika in v celoti pritožba upnikov zavrneta ter v zavrnilnem delu I. točke, II. točki in v nespremenjenem delu III. točke izreka sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Upnika in dolžnik krijejo vsak svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo ugovoru dolžnika in sklep o izvršbi razveljavilo glede preživnine za obdobje od 6. 1. 2014 do 6. 8. 2014 in v tem obsegu postopek ustavilo, v ostalem pa ugovor zavrnilo (I. točka izreka), zavrglo zahtevek upnikov glede zakonskih zamudnih obresti od zneska 584,69 EUR od 8. 2. 2017 do plačila (II. točka izreka) in dolžniku naložilo povrnitev upnikovih stroškov ugovornega postopka v višini 68,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Upnika v pravočasni pritožbi izpodbijata odločitvi iz II. in III. točke izreka in navajata, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati tudi priglašene stroške zastopanja na prvem naroku, čeprav so bili ti priglašeni po izdaji sklepa o ugovoru. Menijo, da so upravičeni do obrestovanja glavnice in zapadlih zakonskih zamudnih obresti od 8. 2. 2017 naprej, saj ne gre za širitev izvršbe, ampak le seštevek obveznosti, pri čemer se zamudne obresti zahtevajo šele od obračuna naprej. Predlagata ustrezno spremembo sklepa, podrejeno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglašata pritožbene stroške.

3. Dolžnik v pravočasni pritožbi izpodbija stroškovno odločitev in zavrnilni del I. točke izreka ter navaja, da sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določila 287. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), saj za opredelitev vrstnega reda terjatev, ki se poplačujejo z delnim plačilom, ni potreben dogovor strank, ampak le izjava dolžnika ob posameznem plačilu. Izbiro naj bi izvedel tako, da je materi upnikov pojasnil, da bo plačeval nekaj več, višek pa se bo poplačeval z obveznostmi za nazaj. Meni, da je njegov obračun ustrezen tudi glede obračuna obresti. Ugotovilo se je, da sta upnika terjala v več postopkih isto terjatev, kar sta upoštevala upnika šele po vložitvi ugovora, ko sta delno umaknila predlog za izvršbo. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba dolžnika ni utemeljena, razen glede stroškovne odločitve. Pritožba upnikov ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določila o vrstnem redu vračunavanja delnih plačil. Ker je presodilo, da dolžnik ni opravil izbire, je upoštevalo, da se obveznosti poravnavajo po vrstnem redu, kot je katera zapadla v izpolnitev (drugi odstavek. 287. člena OZ). Če je med istimi osebami več istovrstnih obveznosti, pa tisto, kar dolžnik izpolni, ne zadostuje, da bi se mogle vse poravnati, se obveznosti vračunajo po vrstnem redu, ki ga določi dolžnik, a le, če poda o tem izjavo upniku najkasneje ob izpolnitvi (prvi odstavek 287. člena OZ).

6. Sodišče prve stopnje ni utemeljilo svoje odločitve le na okoliščini, da med strankama ni bilo dogovora (tak dogovor je dolžnik zatrjeval v ugovoru), kot navaja dolžnik v pritožbi, ampak je tudi zapisalo (14. točka obrazložitve), da dolžnik ni uspel dokazati, da bi opravil izbiro. Pri tem se je pravilno oprlo na pridobljene izpiske nakazil, iz katerih izbira ne izhaja. Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da so bila vsa plačila opravljena preko nakazil na bančni račun. Mati upnikov, zaslišana kot stranka, je pojasnila le, da se ni strinjala z osebnim plačilom dolžnika, ampak se je dogovorila za plačilo z nakazili dolžnikovega delodajalca. Njena izpovedba se nanaša na način plačila in ne vrstni red vračunavanja. Pri tem sodišče druge stopnje opozarja, da dolžnik v pritožbi zanemarja povezanost trditvenega in dokaznega bremena (212. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik je v ugovoru zgolj zatrjeval, da je v skladu z dogovorom plačeval določen znesek več kot je bila določena preživnina, zato ni dolžan plačati vseh v predlogu za izvršbo navedenih zneskov. Ni pa zatrjeval, zakaj je plačeval več, tako tudi ne, da je z viškom poplačeval točno določene obveznosti. Njegove trditve so bile splošne v smeri večjega plačila.

7. Celoten obseg dolžnikovih plačil je sodišče prve stopnje upoštevalo, kot ta izhajajo iz pridobljenih bančnih izpiskov. Ta delna plačila sta upoštevala tudi upnika v svojem obračunu, na katerega se je utemeljeno oprlo tudi sodišče prve stopnje, ne samo, ker je opravljen z uradno priznanim programom pri sodišču, ampak predvsem zato, ker pri vračunavanju delnih plačil upošteva vrstni red po zapadlosti posameznih preživninskih mesečnih obveznostih (drugi odstavek. 287. člena OZ) in pravilno upošteva tudi pravilo o vračunavanju obresti in stroškov (288. člen OZ). Dolžnikov obračun pa pojasnjenemu pravilnemu obračunavanju ne sledi.

8. Dolžnik utemeljeno graja napačno stališče sodišča prve stopnje, da so bili stroški naroka priglašeni prepozno. Določilo osmega odstavka 38. člena ZIZ, ki vsebuje obveznost priglasitve stroškov, je sodišče prve stopnje razlagalo prestrogo, ne da bi upoštevalo vse okoliščine primera, ko sta se stranki zanesli na izraženo stališče sodišča prve stopnje, da ne bo izvedlo le enega, ampak dva naroka, od česar je kasneje odstopilo, ne da bi o tem obvestilo stranke pred izdajo sklepa o ugovoru. Pri tem sodišče prve stopnje ni upoštevalo posebnosti ugovornega postopka.

9. S dolžnostjo takojšnje priglasitve stroškov, ko ti nastanejo, se v izvršilnem postopku zasleduje načelo ekonomičnosti postopka. K temu pripomore obveznost sodišča iz devetega odstavka 38. člena ZIZ, da o priglašenih stroških odloči v osmih dneh od priglasitve. Le če sodišče tudi o priglašenih stroških takoj odloči, je namen ažurnega posamičnega samostojnega odločanja o aktualno nastalih stroških uresničen. Posebnost ugovornega postopka pa je v tem, da izvršilno sodišče odločitev o stroških ugovornega postopka sprejme hkrati z odločitvijo o glavni stvari. Ugovorni postopek je zaključena celota, v katerem se v kontradiktornem postopku vsebinsko razpravlja o utemeljenosti dovoljene izvršbe in celovito ugotavlja v tej zvezi odločilna dejstva (sodišče tudi lahko razpiše narok), kar občutno časovno odmakne odločanje o ugovoru. V sodni praksi je zavzeto stališče, da določila 38. člena ZIZ ne izključujejo uporabe splošnega pravila odločanja o stroških po merilu uspeha in tudi niso neskladne z njim, temveč dodatno regulirajo posamične stroškovne obveznosti strank v določenih fazah izvršilnega postopka z upoštevanjem njegovih posebnosti.1 Takšna posebna faza je tudi ugovorni postopek.

10. Sodišče prve stopnje je temu stališču sledilo in v ugovornem postopku uporabilo merilo uspeha s sklicevanjem na določilo drugega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Tak pristop pa nujno vpliva na razlago pravnega standarda takojšnje priglasitve stroškov (osmi odstavek 38. člena ZIZ) na način, da se ne nanaša na posamezni strošek (strošek ugovora, odgovora na ugovor, naroka, pripravljalne vloge), ampak celoto stroškov ugovornega postopka. Stranki ne bosta prepozni, če bosta priglasili stroške takoj, ko bo znan celoten njihov obseg, torej takoj po zadnjem dejanju v ugovornem postopku pred izdajo sklepa o ugovoru.

11. Če sodišče prve stopnje, kot v obravnavani zadevi, izrecno na prvem naroku navede, da ta ni zadnji in bo izvedlo še drugi narok, se stranke na takšno stališče sodišča upravičeno zanesejo in utemeljeno pričakujejo, da bodo celotni stroški znani šele po izvedbi drugega naroka, ko bo ugovorni postopek tudi zaključen. Ker je sodišče prve stopnje od svoje namere odstopilo in le še izdalo sklep o ugovoru, bi moralo o tem stranke obvestiti in upoštevati kot pravočasno priglasitev strank, ki bi sledila takoj po prejemu obvestila.2 Sodišče prve stopnje strank o spremembi svojega stališča3 ni obvestilo, ampak je nekaj več kot dva meseca po izvedenem prvem naroku le še izdalo sklep o ugovoru in hkrati sprejelo stroškovno odločitev. Zavrnitev dolžnikovih stroškov prvega naroka kot prepozno priglašenih, ker so bili ti priglašeni šele v pripravljalni vlogi, vloženi nekaj manj kot dva meseca po izvedenem naroku, po pojasnjenem ni bila pravilna. Ugovorni postopek je še bil v teku, kar potrjuje stališče sodišča prve stopnje, da je navedena pripravljalna vloga pravno priznan strošek ugovornega postopka.

Dodatno k s strani sodišča prve stopnje priznanim stroškom ugovornega postopka za dolžnika v skupni višini 711,20 EUR, je po pojasnjenem pravilno priznati še strošek zastopanja na naroku 250 odvetniških točk (tar. št. 27/8 OT), kar znese 114,75 EUR, 40 točk za odsotnost iz pisarne v času potovanja (člen 6/4 OT), kar znese 18,36 EUR, in 13,32 EUR potnih stroškov (kilometrina člen 10/3 in 10/4 OT), kar vse skupaj znese 857,63 EUR. Če upoštevamo 24% ugovorni uspeh, je dolžnik upravičen do povrnitve 205,83 EUR. Če upoštevamo s strani sodišča prve stopnje priznane stroške upnikov glede na njihov uspeh v višini 238,75 EUR, je dolžnik dolžan upnikom povrniti 32,92 EUR in ne 68,07 EUR, kot je zmotno presodilo sodišče prve stopnje.

12. Ker upnika nista opravila priglasitve stroškov prvega naroka pred izdajo sklepa o ugovoru, ampak šele po tem, ko je bil ta izdan, jih sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati pri obravnavani stroškovni odločitvi. Sodišče prve stopnje je s stroškovnega vidika utemeljeno obravnavalo odgovor na ugovor 3. 10. 2016 in njegovo dopolnitev 13. 10. 2016 kot eno vlogo, saj so se po opravljen materialnem procesnem vodstvu sodišča (pozivu) v dopolnitvi odgovora le še konkretizirale že podane navedbe v odgovoru na ugovor o nakazilih dolžnika. Drugačno pritožbeno stališče upnikov, ki se zavzemajo za ločeno obravnavo vlog, ni utemeljeno.

13. Upnika se tudi neutemeljeno zavzemata za obrestovanje zneska, ki predstavlja obresti. Procesne obresti, ki sta jih s tem uveljavljala, upnika v izvršilnem postopku ne moreta uveljavljati, saj zanje nimata izvršilnega naslova (prvi odstavek 17. člena ZIZ), v izvršilnem postopku pa tudi dajatvenega zahtevka ne moreta podati.

14. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje, ko tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbi delžnika delno ugodilo in spremenilo stroškovno odločitev kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v ostalem pa pritožbo dolžnika in v celoti pritožbo upnikov zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v obsegu, kot izhaja iz izreka (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Dolžnik, ki ni uspel s pritožbo, razen v zanemarljivem delu glede stranske terjatve stroškov, krije sam priglašene pritožbene stroške. Tudi upnik, ki ni uspel s pritožbo krije sam svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP in prvi odstavek 165. člena v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------
1 Glej Sklep II Ips 454/2007.
2 Sodišče prve stopnje bi lahko tudi postavilo konkreten rok za priglasitev npr. 8 dni in s tem konkretiziralo standard takojšnje priglasitve.
3 Očitno drugega naroka sodišče prve stopnje ni izvedlo zaradi zadostne podlage v listinah, ki jih je pridobilo po izvedbi prvega naroka.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 287, 288.
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 38, 38/8, 38/9.
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 154, 154/2, 212.

Pridruženi dokumenti:*

Opr št. sodišča II stopnje: VSM Sklep I Ip 590/2017-1, z dne 25.09.2017, ECLI:SI:VSMB:2017:I.IP.590.2017.1

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
03.10.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEwMzkw