VSM Sklep II Kp 39909/2013

Jedro

Način obdolženčevega grobega ravnanja z oškodovanko je odločilno dejstvo, zato mora imeti sodba o tem, na podlagi česa zaključuje, da je obdolžencu zatrjevan način storitve dokazan, razloge, kadar pa vanj poseže, pa mora imeti razloge tudi o tem, zakaj je opis kaznivega dejanja glede tega spremenilo.

Izrek

Pritožbi zagovornika obdolženega Z. K. se ugodi in se napadena sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče na Ptuju je s sodbo I K 39909/2013 z dne 23. 3. 2017 obdolženega Z. K. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in kaznivega dejanja nasilja v družini po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 191. člena KZ-1. Po 57. členu istega zakona mu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je za prvo kaznivo dejanje po prvem odstavku 191. člena KZ-1 določilo kazen dva meseca zapora, za drugo kaznivo dejanje pa po tretjem v zvezi s prvim odstavkom (pravilno po tretjem odstavku) 191. člena KZ-1 kazen tri mesece zapora, nato pa mu je po drugem odstavku 53. člena KZ-1 izreklo (pravilno določilo) enotno kazen štiri mesece zapora, ki ne bo izrečena, če obdolženec v preizkusni dobi dveh let ne bo storil novega kaznivega dejanja. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) mu je naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke 92. člena ZKP v znesku 603,50 EUR in sodno takso v višini 70,00 EUR ter po prvem odstavku 97. člena ZKP plačilo stroškov oškodovanca in njegovega pooblaščenca. Po drugem odstavku 105. člena ZKP je oškodovanko s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo.

2. Zoper sodbo se je pritožil zagovornik obdolženca zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeno sodbo spremeni tako, da obdolženca obtožbe oprosti, podrejeno pa, da jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Kot v pritožbi zoper sodbo, izdano v prvem sojenju, pritožba ponovno navaja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, hkrati pa tudi obdolženčevo pravico do obrambe iz drugega odstavka 371. člena v zvezi s 17. členom ZKP, ker se ni opredelilo do dokazov, ki so bili predlagani v obdolženčevo korist, s tem pa kršilo tudi obdolženčevo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave ter do poštenega sojenja iz 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP). Navaja tudi, da je pritožbeno sodišče v sklepu, s katerim je razveljavilo prvo sodbo, opozorilo, da se mora sodišče prve stopnje opredeliti do dokazov, ki so bili predlagani v korist obdolženca in jih v sodbi oceniti, ker je to potrebno zaradi razjasnitve vprašanja, ali je obdolženec z oškodovanko M. F. ponižujoče ravnal in jo drugače z nasilnim omejevanjem njenih enakih pravic spravil v skupnosti v podrejen položaj. Obdolženec namreč očitke zanika in trdi, da je bil on v njuni zvezi v podrejenem položaju, pri tem pa je izpovedba oškodovanke temelj obtožbe.

5. Pritožba ima prav. V točki 4 obrazložitve prvostopenjske sodbe so našteti dokazi, med njimi številne listine, ki jih sodišče prve stopnje po ponovljenem postopku v sodbi ponovno ni dokazno ocenilo. Dokazna ocena sodbe temelji na izpovedbah oškodovanke M. F., prič T. M., A. I., J. Z., I.D., S. J. in M. K., le na splošno so navedena telefonska sporočila, ni pa v njej obrazloženo, kaj zaključuje sodišče prve stopnje iz ostalih naštetih dokazov, ki jih je izvedlo, obramba pa je njihovo izvedbo predlagala že v prvem sojenju. Iz razlogov sodbe mora biti razvidno, da je sodišče ocenilo vse dokaze, ki jih je izvedlo. Bili so izvedeni zaradi razjasnitve dejanskega stanja zadeve, ki jo sodišče obravnava, saj bi sodišče v nasprotnem primeru predlog za njihovo izvedbo zavrnilo, iz sodbe pa mora biti razvidno, da je sodišče ocenilo tudi tiste dokaze, za katere je ugotovilo le, da njihova vsebina k razjasnitvi dejanskega stanja ni prispevala. Da ocena dokazov, ki jih je obramba predlagala in v pritožbi ponovno navedla, ne bi smela izostati, ker so bili izvedeni in ker so za presojo zadeve pomembni, je pritožbeno sodišče opozorilo že v sklepu Kp 39909/2013 z dne 8. 6. 2016.

6. Gre za odločilna dejstva, o katerih mora imeti sodba razloge, odločilno dejstvo pa je tudi določitev časa prenehanja družinske skupnosti med obdolžencem in oškodovanko, na kar je pritožbeno sodišče tudi že opozorilo. Ker je čas prenehanja družinske skupnosti odločilna okoliščina, od katere je odvisna pravna opredelitev obravnavanega kaznivega dejanja, ki je v ponovljenem sojenju tudi narekovala, da obdolžencu obtožba očita dve kaznivi dejanji - storitev kaznivega dejanja nasilja v družini, prvo v družinski skupnosti, drugo pa po njenem razpadu, pritožba pravilno navaja, da sodba nima razlogov o časovni razmejitvi obeh dejanj oziroma o opredelitvi v izreku sodbe, da je zunajzakonska skupnost razpadla konec februarja 2014, pri čemer je oškodovanka povedala, da je z obdolžencem živela v zunajzakonski skupnosti od leta 1997 do meseca maja 2014, kot iz njene izpovedba povzema tudi prvostopenjska sodba v točki 5 obrazložitve.

7. Nadalje ima prav pritožba, ko trdi, da je v sodbi ponovno nepravilno povzeta izpovedba priče A. V., kot je bilo to storjeno v prvi sodbi, ko je zapisano, da navedena priča ni bila nikoli prisotna ob prepiru obdolženca ter oškodovanke in zato o tem ne zna ničesar povedati. Priča A. V. je na glavni obravnavi 9. 4. 2015 povedal, da je slišal po telefonu, kaj je oškodovanka obdolžencu rekla in kakšne izraze je pri tem zanj uporabila, torej je povedal nasprotno od tega, kar se zatrjuje v sodbi. Tudi S. J., policist, kot utemeljeno opozarja pritožba, ni povedal, da mu je obdolženec rekel, da že obiskuje psihiatra in da je dovolj poskrbel zase, kot je obrazloženo v prvostopenjski sodbi, temveč da mu je obdolženec povedal le, da obiskuje psihiatra, zaključki o tem, ali je obdolženec sam v zadostni meri poskrbel zase, pa so bili njegovi. Tako povzeta izpovedba priče J. sicer ne pojasnjuje odločilnega dejstva in zato ne predstavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, a tega, kar je povedala priča, ne povzema pravilno.

8. Pritožba utemeljeno navaja, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP zato, ker sodišče prve stopnje v sodbi ni pojasnilo, zakaj je v izrečeni sodbi poseglo v opis kaznivega dejanja in drugače kot obtožba opisalo ravnanje obdolženca 8. 12. 2014. Način obdolženčevega grobega ravnanja z oškodovanko je odločilno dejstvo, zato mora imeti sodba o tem, na podlagi česa zaključuje, da je obdolžencu zatrjevan način storitve dokazan, razloge, kadar pa vanj poseže, pa mora imeti razloge tudi o tem, zakaj je opis kaznivega dejanja glede tega spremenilo. Oškodovanka je ves čas postopka zatrjevala, kot pravilno opozarja pritožba, da jo je obdolženec na stopnicah potisnil (posunil) in je padla, izvedenec medicinske stroke pa je pojasnil, da je do njene poškodbe lahko prišlo le tako, da jo je potegnil nazaj, ker bi v primeru, če bi jo potisnil, padla naprej in dobila še druge poškodbe, ki so za takšen padec značilne. Obtožba tako obdolžencu očita, da je oškodovanko potegnil, sodišče prve stopnje pa je v opis kaznivega dejanja poseglo tako, da je navedlo, da je obdolženec oškodovanko z rokami zagrabil v predelu ramen, zaradi česar je padla po stopnicah, takšen poseg v opis kaznivega dejanja pa je v nasprotju z obrazložitvijo sodbe, kjer ni obrazloženo, zakaj sodišče zaključuje, da je padla, ko jo je zagrabil za ramena, temveč je obrazloženo, da verjame oškodovanki, ki je prepričljivo opisala, da jo je obdolženec po stopnicah potisnil tako, da je padla in se pri tem poškodovala (točka 20 obrazložitve sodbe v elektronskem spisu). Sodba zato nima razlogov o odločilnem dejstvu, njen izrek pa je glede te odločilne okoliščine v nasprotju z razlogi sodbe.

9. Prav ima pritožba tudi, ko navaja, da so razlogi sodbe nejasni in na več mestih nerazumljivi. V nasprotju je sama s seboj, ko je v točki 23 obrazložitve zapisano, da je sodišče prve stopnje kot obteževalno okoliščino upoštevalo ponavljajoče se psihično nasilje obdolženca nad oškodovanko ter grobo žaljenje njenega dostojanstva, v 24. točki obrazložitve pa, da obteževalnih okoliščin pri obdolžencu ni našlo. Nerazumljiva je, kot pravilno navaja pritožba, ko se sklicuje na točko d) opisa kaznivega dejanja, ki je ne vsebujeta ne spremenjena obtožba ne izrek sodbe (v točki 16 obrazložitve sodbe v elektronskem spisu), saj sta kaznivi dejanji v izreku sodbe opisani pod točkama I.a in I.b. Pritožba nadalje navaja, da se sodba v točki 25 na strani 21 sklicuje na točko 1.b, a pregled sodbe v elektronskem spisu pokaže, da je točka 1.b v točki 25 obrazložitve zapisana le v razlogih sodbe v spisu, ne pa tudi v sodbi, ki je v elektronskem spisu (kjer je točka 25 na strani 20 sodbe) in da se sodbi v obrazložitvah razlikujeta tudi v drugih delih. Primerjava pritožbenih navedb in sodbe, ki je v elektronskem spisu in hkrati preveritev istih navedb v sodbi v spisu, je pokazala, da sodbi od strani 8 naprej nista identični in da v nekaterih delih obrazložitve tudi nobena ne vsebuje tega, kar navaja pritožba in kar bi naj bilo v sodbi navedeno (druga alineja točke IX pritožbe, op. 11 - glede točke 27 na strani 21), zaradi česar pritožbenih navedb v nekaterih delih ni bilo mogoče preizkusiti. Sodbi se razlikujeta v številčenju odstavkov, na istih straneh in v istih točkah ni istega besedila, posamezni odstavki v eni sodbi pa so besedilno obširnejši od drugih. Pritožba pri tem utemeljeno opozarja na stavke, ki so v tekst vrinjeni in nimajo razumne povezave z ostalo obrazložitvijo, na nekaterih mestih pa so nerazumljivi in tudi brez začetka ali zaključka. Izrek sodbe v izvirniku se mora v celoti ujemati z izrekom sodbe, ki je izdana s pisno obrazložitvijo, in sodba z obrazložitvijo, ki je v spisu, mora biti razumljiva in identična s sodbo v elektronskem spisu.

10. Po obrazloženem, ker so podane bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, je pritožbeno sodišče pritožbi zagovornika obdolženca ugodilo in napadeno sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje izvedlo predlagane dokaze, po potrebi izvedlo še dodatne, nato pa bo v zadevi ponovno odločilo, v razlogih sodbe pa vse izvedene dokaze ocenilo. Izdalo bo sodbo, ki bo imela razloge o vseh odločilnih dejstvih in bo razumljiva ter bo v spisu in v elektronskem spisu ista.

11. Sklep pritožbenega sodišča temelji na prvem odstavku 392. člena ZKP.

Datum zadnje spremembe:

11.09.2017

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep II Kp 45850/2011
• VSM Sodba IV Kp 233/2021
• VSL sodba II Kp 979/2009