<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSM Sklep V Kp 10186/2015

Sodišče:Višje sodišče v Mariboru
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSMB:2017:V.KP.10186.2015
Evidenčna številka:VSM00000009
Datum odločbe:26.04.2017
Senat, sodnik posameznik:Boris Štampar (preds.), Breda Cerjak Firbas (poroč.), Barbara Debevec
Področje:KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:prepovedane droge - anonimna prijava - preiskovalna dejanja - policija - varnostni pregled - osebna preiskava - izločitev nezakonito pridobljenih dokazov

Jedro

Bistvo pritožbe je v navedbah, da policija na podlagi anonimne prijave ni imela zadostne podlage za sklepanje o utemeljenih razlogih za sum, da je obdolženi storil kaznivo dejanje, prav tako pa v obravnavani zadevi tudi ni prišlo zgolj do varnostnega pregleda, temveč do osebne preiskave obdolženca, za kar bi bila potrebna sodna odredba.

Izrek

Pritožba zagovornice obdolženega N. K. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje kot neutemeljen zavrnilo predlog zagovornice obdolženega N. K. za izločitev dokazov, podanih na predobravnavnem naroku dne 14. 12. 2016.

2. Zoper tak sklep se je zagovornica obdolženega N. K. pritožila zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter napačne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi in iz kazenskega spisa izloči dokaze, kot je to navedeno v predlogu z dne 14. 12. 2016.

3. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji pa je pokazal, da pritožba ni utemeljena.

4. Bistvo pritožbe je v navedbah, da policija na podlagi anonimne prijave ni imela zadostne podlage za sklepanje o utemeljenih razlogih za sum, da je obdolženi storil kaznivo dejanje, prav tako pa v obravnavani zadevi tudi ni prišlo zgolj do varnostnega pregleda, temveč do osebne preiskave obdolženca, za kar bi bila potrebna sodna odredba. V pritožbi pritožnica nadalje poudarja, da v konkretnem primeru ni podana ne subjektivna, ne objektivna zanesljivost informatorja, ki je policijo opozoril na domnevno kaznivo dejanje, saj glede na to, da je informator ostal anonimen, ni mogoče sklepati o njegovi zanesljivosti, torej v obravnavani zadevi subjektivni element popolnoma izostane. Glede objektivnih okoliščin pa gre po njeni oceni zaključiti, da zgolj opis osumljenca ali avtomobilov (četudi se izkaže za pravilnega) ne zadostuje za odločitev policije, da je podan sum storitve kaznivega dejanja. Na podlagi anonimne prijave, ki ni vsebovala vseh potrebnih elementov, na podlagi katerih bi policija lahko sama preverila njihovo utemeljenost, je tako po mnenju obdolženčeve zagovornice bila policija absolutno prekludirana v opravi posameznih preiskovalnih dejanj, vključno z varnostnim pregledom in odvzemom prostosti. Obdolžencema je bila prostost odvzeta le na podlagi dejstva, da sta vizualno ustrezala opisu, navedenem v prijavi anonimnega informatorja, pri tem pa policisti niso uspeli ugotoviti nobene okoliščine, ki bi potrjevala sum storitve kaznivega dejanja. Tako po oceni obdolženčeve zagovornice niso bili podani pogoji po 148. členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Glede na navedeno so tako po mnenju zagovornice pridobljeni dokazi nezakoniti, kar terja izločitev iz kazenskega spisa. V nadaljevanju pritožbe pa zagovornica pojasnjuje tudi svoje stališče, da pri pregledu obdolženca ni šlo za varnostni pregled, temveč za osebno preiskavo, pri čemer pa policija ni imela razloga preiskati niti obdolženca, niti soobdolženega Š..

5. Z zagovornico pa tudi po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče soglašati.

6. V primeru, ko so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, mora policija v skladu z določbami 148. člena ZKP ukreniti vse potrebno, da se izsledi storilec kaznivega dejanja, da se storilec ali udeleženec ne skrije ali ne pobegne, da se odkrijejo ali zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, ki bi utegnili biti dokaz, policisti pa so dolžni ukreniti tudi vse, da se zberejo obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka. Ko so policisti od vira z vzdevkom M. prejeli informacije, da se J. Š. skupaj z moškim iz C., ki ga je vir po videzu tudi opisal, občasno z vozilom, ki ga je vir prav tako opisal in navedel registrsko označbo, pripeljeta na območje P. z namenom, da prodajata heroin in ob navedbah navedenega vira, da bi naj bila v M. S. točno določenega dne in ure, ko bi naj odvisnikom prodajala heroin, ki bi ga naj v kovinski škatlici hranil J. Š., moški iz C. pa bi naj od kupcev pobiral denar, podobno informacijo pa so policisti sprejeli ponovno tudi nekaj dni za tem, in sicer 21. 1. 2015 od anonimne osebe, ki je poleg že zgoraj navedenega povedala tudi, da se bosta kritičnega večera oba moška, se pravi J. Š. ter moški iz C., nahajala v gostinskem lokalu C. na K. ulici, kjer bosta prodajala mamila, pri čemer je navedeni anonimni vir oba moška tudi natančno opisal in navedel v kakšna oblačila bosta oblečena in s kakšnim vozilom se bosta pripeljala, so policisti, ki so glede na navedene informacije, torej razpolagali s konkretnimi in objektivno preverjenimi informacijami, v skladu s 148. členom ZKP bili dolžni ukrepati, saj so glede na navedeno bili podani razlogi za sum, da se izvršuje oziroma, da bo izvršeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Policisti so torej z namenom, da izsledijo osebi, ki prodajata heroin odšli do K. ulice v M. S., kjer so dejansko opazili osebno vozilo, ki sta ga opisala oba anonimna prijavitelja (M.in anonimni klicatelj), ko so policisti pred lokalom C., ki ga je anonimni klicatelj omenil v svoji prijavi, opazili policistom znane preprodajalce prepovedanih drog, med katerimi sta bila tudi oba moška, ki sta ju opisala tako M.kot anonimni klicatelj, pri čemer so policisti v enem od obeh moških prepoznali J. Š. in po tem, ko sta se oba navedena moška sedla v že opisano osebno vozilo znamke Ford Mondeo, pa tudi po oceni pritožbenega sodišča ni bilo prav nobenega razloga, da obeh že navedenih moških policisti ne bi prijeli. Prijetju je v skladu z že obstoječo zakonodajo sledil varnostni pregled, kot je to opisal S. V. ob svojem zaslišanju in je povzeto tudi v razlogih izpodbijanega sklepa. Ob opravljenem varnostnem pregledu, ko je bil obdolženi Š. pozvan, da izroči predmete ali stvari za napad ali samopoškodbo je povedal, da ima pri sebi heroin. Ob takšnem dejanskem stanju pa pritožnica s prikazovanjem, da policija v obravnavani zadevi ni imela podlage za ukrepanje, nikakor ne more prepričati.

7. Ob vsem že navedenem pa so brez podlage tudi vsa pritožbena navajanja v smeri, da policisti pri obdolžencih ne bi smeli opraviti varnostnega pregleda. Da v obravnavani zadevi ni šlo za osebni pregled, kot se to trudi prikazati obdolženčeva zagovornica, temveč za varnostni pregled, kot je pravilno ugotovilo že prvostopno sodišče, pa nenazadnje kaže tudi okoliščina, da policisti kovinske škatlice s heroinom niso našli pri obdolžencu, dokler le ta ni bil priveden na PU Murska Sobota in je navedena škatlica obdolžencu sama padla iz hlačnice. Navedeno pa tudi ne potrjuje pritožbenih navedb v smeri po aktivnem iskanju dokazov pri obeh obdolžencih, kot to navaja pritožba. V kolikor bi policisti tako aktivno iskali drogo pri obdolžencih, kot to skuša prikazati obdolženčeva zagovornica, pritožbeno sodišče ne dvomi, da bi navedeno škatlico s heroinom pri obdolžencu nedvomno našli. Glede na vse navedeno, in ker pritožba tudi v ostalem, glede odločilnih dejstev ne navaja ničesar,kar bi lahko vzbudilo dvom v pravilnost zaključkov prvostopnega sodišča, je bilo potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 148

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
29.08.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA5NDk5