VSM sklep I Cp 1336/2015

Jedro

V primeru, če sodišče zavrne primarni zahtevek, ugodi pa eventualnemu zahtevku, in se pritoži zgolj tožnik, je treba odločitev o primarnem in o eventualnem zahtevku obravnavati kot celoto.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v točki I izreka zavrnilo primarni stvarno pravni tožbeni zahtevek tožeče stranke, da sta vsak od tožnikov do 1/4 oziroma oba skupaj do 1/2 lastnika nepremičnine parc. št. 1846/0 k.o. G., ID 1846/0, stanovanjska stavba v izmeri 118 m2, dvorišče v izmeri 744 m2 in stavba v izmeri 90 m2, kar je tožena stranka dolžna priznati in dovoliti vknjižbo lastninske pravice na tožnika, za vsakega do 1/4, ker bo sicer takšno listino nadomestila pravnomočna sodba. V točki II izreka je delno ugodilo podrejenemu obligacijskemu zahtevku ter razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki iz naslova vlaganj v nepremičnino plačati 20.283,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 7. 2013 dalje. V presežku do vtoževanega zneska 35.000,00 EUR je zavrnilo podrejeni obligacijski zahtevek tožeče stranke. V odločbi o pravdnih stroških (točka IV izreka) je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 901,85 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.

2. Zoper odločitev o zavrnitvi primarnega stvarno pravnega zahtevka (točka I izreka) se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V pritožbi navaja, kaj ta v naravi predstavlja in do katere faze jo je zgradila tožena stranka in kakšno gradnjo ter vlaganja v nepremičnino je nadalje opravila tožeča stranka. Obseg ugotovljenih investicij po pritožbi ni sporen. Pri odločanju o utemeljenosti stvarno pravnega zahtevka je prvostopno sodišče zmotno uporabilo določbe materialnega prava (določbe Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - v nadaljevanju ZTLR o pridobitvi lastninske pravice na nepremičnini). Materialnopravno zmoten je zaključek prvostopnega sodišča, da tožnika nista ustvarila nove stvari. Nadalje je prvostopno sodišče zmotno presodilo, da jim solastnina na sporni nepremičnini ne pripada tudi na podlagi dogovora o gradnji s toženko, ki res formalno v zemljiški knjigi ni bil izpeljan, bil pa je realiziran. Pri tem se pritožba sklicuje na dogovor o gradnji med tožnikom in toženko ter njunima staršema iz leta 1988, s katerim je bilo dogovorjeno, da naj tožnik dokonča gradnjo prizidka in da ta del oziroma sorazmerni del celotne nepremičnine preide v njegovo last. Na podlagi takšnega dogovora je tudi začel investirati in graditi v ta del stanovanjske hiše (prizidek). Obstoj takšnega dogovora lahko potrdi priča J.S., to je brat tožnika in toženke. Te priče pa prvostopno sodišče ni zaslišalo, zaradi česar je podana relativna bistvena kršitev določb postopka po prvem odstavku 239. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni v skladu s pritožbenimi izvajanji. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka se v odgovoru na pritožbo opredeli do posameznih pritožbenih navedb tožeče stranke ter se zavzema za zavrnitev neutemeljene pritožbe in predlaga potrditev sodbe sodišča prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške.

4. V predmetni zadevi je višje sodišče o pritožbi tožeče stranke že odločilo s sodbo I Cp 1331/2014 z dne 27. 1. 2015. Z navedeno sodbo je zavrnilo pritožbo tožeče stranke. Zoper drugostopno sodbo je tožeča stranka vložila revizijo in Vrhovno sodišče RS je s sklepom II Ips 211/2015 z dne 12. 11. 2015 reviziji ugodilo ter sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo v novo odločanje sodišču druge stopnje. Predmet presoje na višjem sodišču je tako ponovno pritožba tožeče stranke z dne 2. 9. 2014 zoper sodbo Okrožnega sodišča v Murski Soboti P 214/2014 z dne 10. 7. 2014.

5. Pritožba tožeče stranke je utemeljena.

6. Primarni stvarno pravni zahtevek tožeča stranka uveljavlja na dveh podlagah, in sicer z ustvaritvijo nove stvari ter na podlagi dogovora o skupni gradnji(1) Prvostopno sodišče je zavrnilo zahtevek tožeče stranke za ugotovitev solastninske pravice z obrazložitvijo, da tožnika nista ustvarila nove stvari, ampak sta obstoječi gradbeni objekt (prizidek) le izboljšala. Upoštevalo je tudi, da prizidek ni samostojen objekt, stoječ na svojem zemljišču, ampak predstavlja le del objektov, stoječih na parc. št. 1846/0 k.o. G., vse ostale objekte pa uporablja tožena stranka in tožnika v druge nepremičnine nista ničesar vlagala, zaradi česar ne moreta uveljavljati solastninskega deleža na vseh objektih, stoječih na navedeni parceli. Tako odločitev, in sicer da tožnika nista z gradnjo ustvarila nove stvari, je višje sodišče s citirano sodbo potrdilo z razlogi, da gre po ustaljeni sodni praksi(2) za novo stvar v smislu določb o gradnji na tujem svetu (24. do 26. člen ZTLR), če je z gradnjo nastal nov del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe ali če gre za spremenjeno identiteto zgradbe. V obravnavani zadevi pa ni sporno, da je prizidek do podaljšanja III. gradbene faze zgradila toženka in uredila en prostor (prostor sedanje kuhinje) tako, da so bili v njem ometi in betonska plošča brez estriha, ni pa bilo izvedenih inštalacij. Vse ostalo pa sta vlagala tožnika (l. št. 20 spisa). Tožnika s svojimi vlaganji tako nista ustvarila nove stvari, prav tako nista spremenila identitete zgrajenega prizidka. Sta pa z vlaganji povečala vrednost prizidka, vendar povečana vrednost v razmerju do vrednosti celotne nepremičnine ni takšna, da bi predstavljala spremembo identitete zgradbe. Takim razlogom se pritožbeno sodišče tudi v novem odločanju povsem pridružuje. Pritožbena izvajanja, da je tožeča stranka pridobila solastninsko pravico na originaren način, to je z ustvaritvijo nove stvari, so neutemeljena.

7. Protispisen pa je zaključek prvostopnega sodišča v izpodbijani sodbi, da tožeča stranka dogovora o skupni gradnji med tožnikom in toženko ni zatrjevala in dokazovala. Nasprotno, tožeča stranka je že v tožbi zatrjevala obstoj takega dogovora med pravdnima strankama (glej stran 4 tožbe) in kot dokaz za potrditev zatrjevanega predlagala zaslišanje priče J.S. (brat tožnika in toženke). Prvostopno sodišče je navedeno zatrjevanje povsem prezrlo in tako ni presojalo zatrjevanega dogovora o gradnji med tožnikom in toženko, kar pa predstavlja vsaj relativno bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP(3) Obravnava zatrjevanega dogovora (obstoj le tega tožeča stranka zatrjuje s predlagano pričo J.S., izvedbo tega dokaza je prvostopno sodišče zavrnilo kot nepotreben iz razloga, da tožeča stranka ni zatrjevala dogovora med tožnikom in toženko kot zemljiškoknjižno lastnico sporne nepremičnine) lahko namreč privede do drugačne odločitve o primarnem stvarno pravnem zahtevku v primeru, da se ugotovi obstoj zatrjevanega dogovora. Na podlagi določbe 20. člena ZTLR je bila namreč mogoča pridobitev (so)lastninske pravice z vlaganji na podlagi dogovora o skupni gradnji, ki je pravno poslovna pridobitev.

8. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (prvi odstavek 354. člena ZPP). V novem sojenju bo prvostopno sodišče moralo presoditi obstoj zatrjevanega dogovora o gradnji med tožnikom in toženko ter v ta namen zraven zaslišanja strank izvesti še predlagane dokaze, zlasti zaslišati po tožeči stranki predlagano pričo J.S.

9. V posledici razveljavitve primarnega stvarno pravnega zahtevka je pritožbeno sodišče razveljavilo tudi podredni obligacijski zahtevek. Tako odločitev je prvostopno sodišče sprejelo izhajajoč iz določbe tretjega odstavka 182. člena ZPP(4)(eventualna kumulacija zahtevkov). V primeru, če sodišče zavrne primarni zahtevek, ugodi pa eventualnemu zahtevku, in se pritoži zgolj tožnik, je treba odločitev o primarnem in o eventualnem zahtevku obravnavati kot celoto. V kolikor pritožbeno sodišče presodi, da je pritožba zoper primarni zahtevek utemeljena, mora razveljaviti oziroma spremeniti primarni zahtevek, kar pa ima za posledico razveljavitev podrednega zahtevka.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP.

---.---

Op. št. (1) : Določbe 24. do 26. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR) o gradnji na tujem svetu upoštevaje nesporno dejstvo o vedenju tožnikov, da vlagata v tujo nepremičnino, pa v tem okviru 25. člen ZTLR.

Op. št. (2) : Sodba VS RS II Ips 658/2008, II Ips 721/2006, II Ips 403/95, II Ips 713/93, odločba US RS Up 253/98.

Op. št. (3) : Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe tega zakona ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi lahko to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.

Op. št. (4) : Dva ali več tožbenih zahtevkov, ki so v medsebojni zvezi, lahko uveljavlja tožeča stranka z eno tožbo tudi tako, da naj sodišče ugodi naslednjemu zahtevku, če spozna, da tisti zahtevek, ki ga uveljavlja pred njim, ni utemeljen.

Datum zadnje spremembe:

03.06.2016

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 300/2010
• Sklep II Ips 781/2006
• VSK sklep I Cp 214/2004