VSL sklep I Cp 1102/2000

Jedro

V zvezi s pritožbenimi trditvami v spisu ni dovolj podlage za ugotovitev, da ima tožnica višje dohodke kot toženec in da je tako glede na ugotovljene potrebe otroka dolžna prispevati za preživljanje hčerke preživnino v višjem znesku.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba v izpodbijanem delu glede plačevanja preživnine (3. točka izreka) razveljavi nad zneskom 15.000,00 SIT mesečno in se v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank in njuno mladoletno hčerko dodelilo v varstvo in vzgojo očetu, v izpodbijanem delu sodbe (3. točka izreka) pa odločilo, da mora tožnica plačevati za mld. hčerko N. J. mesečno preživnino v znesku 25.000,00 SIT na roke tožencu in sicer do vsakega desetega dne v mesecu od 1.4.2000 dalje, do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov, od takrat dalje pa v valoriziranih zneskih, določenih z vsakokratnim sklepom Vlade RS o uskladitvi preživnin, v primeru zamude s pripadajočimi obrestmi od zapadlosti vsakega posameznega obroka dalje do plačila.

Proti sodbi je glede odločitve o višini preživnine (3. točka izreka) tožnica vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo sodbe tako, da se višina določi na 15.000,00 SIT mesečno. Navaja, da je sodišče zmotno ugotovilo, da ima tožnica višje dohodke kot toženec. Sodišče ni upoštevalo, da je toženec sredi januarja odprl lastno podjetje, prej pa je prejemal nadomestilo pri Zavodu za zaposlovanje v višini 39.000,00 SIT. Ni ugotovljeno, kakšni so sedanji mesečni prihodki novega podjetja, ki ga je toženec odprl s sredstvi, ki so predstavljala skupno premoženje zakoncev. Pri ugotavljanju potreb mladoletnega otroka pa je sodišče upoštevalo skupno višino izdatkov, ki jih je toženec navedel za celo družino. Starejši sin Luka je polnoleten, s končano Srednjo ekonomsko šolo in se je sposoben preživljati sam. Toženec je sam izpovedal, da so v znesku 150.000,00 SIT zajeti vsi mesečni stroški, poleg stroškov z otroki tudi kredit, ki je bil najet za odprtje podjetja, stroški dodatnih zavarovanj in položnice vključno s stroški v zvezi s podjetjem. Nadalje sodišče v sodbi ni upoštevalo stroškov, ki jih je imela tožnica s preselitvijo v najemniško stanovanje (stroški najemnine v znesku 55.000,00 SIT in stroški uporabe v znesku 20.000,00 SIT). Ker je večino stvari pustila tožencu, ima z nakupom osnovnih potrebščin še dodatne stroške. Še posebej visok račun ima za Mobitel, saj je toženec pri sebi doma iztaknil telefon, da bi otrokom omejil in preprečil telefoniranje. Meni, da bi moralo sodišče po enakih kriterijih upoštevati premoženjsko stanje obeh zakoncev, kot tudi njune stroške in potrebe otroka.

Pritožba je utemeljena.

Upoštevajoč materialnopravno podlago v določbi 79. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) v zvezi z določbo 129. člena istega zakona, po kateri se preživnina določi po potrebi upravičenca in zmožnosti zavezanca, pritožbeno sodišče ob preizkusu sodbe v izpodbijanem delu (od prisojenih 25.000 SIT je sporen znesek 10.000,00 SIT) ugotavlja, da dejansko stanje glede višine preživnine ni razjasnjeno v takem obsegu, da bi bilo mogoče z gotovostjo potrditi odločitev sodišča prve stopnje kot pravilno. Sodbo je zato treba razveljaviti, kolikor gre za preživnino, ki presega 15.000,00 SIT mesečeno in v tem obsegu zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Kar se tiče ocene mesečnih potreb mladoletne hčerke pravdnih strank v višini 40.000,00 SIT, so pritožbene navedbe zgolj pavšalne in jim ni mogoče slediti. Resda sodišče prve stopnje ni natančno analiziralo toženčeve izpovedi o tem, češ da mesečno porabi za položnice, hrano in dnevne izdatke ter delno za oblačila za tri družinske člane skupaj 150.000,00 do 160.000,00 SIT. Ob dejstvu, da je hčerka pravdnih strank srednješolka, torej v življenjskem obdobju, ko so po splošnih življenjskih izkušnjah stroški za preživljanje otrok dokaj visoki, pritožbeno sodišče prav nič ne dvomi, da znesejo najmanj toliko, kolikor jih je ocenilo in zadovoljivo obrazložilo prvostopno sodišče. Tožnica v zvezi s tem tudi v pritožbi le ponavlja trditve, da je tožencu pustila stanovanje in vse svoje stvari, kar pa pri oceni potreb preživljanja hčerke ni odločilno, upošteva pa se do neke mere lahko pri porazdelitvi preživninskega bremena.

Pač pa v zvezi s pritožbenimi trditvami v spisu ni dovolj podlage za ugotovitev, da ima tožnica višje dohodke kot toženec in da je tako glede na ugotovljene potrebe otroka dolžna prispevati za preživljanje hčerke preživnino v višjem znesku kot toženec, enako velja za ugotovitev, da s plačilom navedene preživnine njeno lastno preživljanje ne bo ogroženo. Glede višine toženčevih dohodkov je sam povedal, da je s 1. marcem tega leta odprl svoj fotografski atelje Foto s.p., zato očitno v tem obdobju kot samostojni podjetnik razpolaga s prihodki tega. Zato ni moč šteti, da prejema le denarno nadomestilo v znesku 39.000,00 SIT, kot pred odprtjem ateljeja. Z dodatnim zaslišanjem pravdnih strank in ustreznimi poizvedbami je treba ugotoviti, kakšni so prihodki toženca kot samostojnega podjetnika, tako kar se tiče njegove plače, kot tudi morebitnega dobička. Šele potem, ko bo ugotovljeno, ali morata pravdni stranki poleg hčerke preživljati tudi njunega že polnoletnega sina, pa bo ob upoštevanju njunih dohodkov in primernih stroškov za lastno preživljanje mogoče ustrezno porazdeliti med njiju stroške preživljanja hčerke.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 1990/99
• VSL sodba II Cp 2073/99
• VSL sodba I Cp 244/2000