VSL sklep I Cp 1125/2002

Jedro

Iz predložene listinske dokumentacije (fotokopij "Odstopnih izjav in upravno - izplačilnih prepovedi") izhaja, da jih je tožnica odobrila, oziroma da je privolila v izplačilne prepovedi na njen osebni dohodek oziroma pokojnino. Pravni učinek takšne prepovedi je odrejen v določilu 135. člena ZIZ (v času odobritve v 125. členu Zakona o izvršilnem postopku). Izenačena je s sklepom o izvršbi na dolžnikovo plačo. Tako je z navedeno določbo izplačilna prepoved z dolžnikovo odobritvijo uvrščena med tiste javnopravne listine, s katerimi se na prisilen način realizira upnikova pravica, brez aktivnega dolžnikovega sodelovanja. Razlika z ostalimi omenjenimi listinami je le v tem, da ne tudi proti njegovi volji.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ponovno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je tožnica predlagala, da se ZPIZ Slovenije naloži takojšnje prenehanje odtegovanja zneskov od njene pokojnine za poplačilo toženkinih terjatev iz naslova kreditnih pogodb sklenjenih v letih 1987 do 1990. Sodišče prve stopnje je štelo, da tožnica ni izkazala pogoja iz 1. odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) oziroma verjetne izkazanosti tožbenega zahtevka.

Tožnica je vložila proti takšni odločbi pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navedla je, da ji je toženka preko ZPIZ začela odtegovati denarne zneske na podlagi fotokopij odstopnih izjav, ki so ji bile posredovane že pred več kot desetimi leti za poplačilo dolga po kreditnih pogodbah. Odstopne izjave je toženka uporabila po več kot petih letih od plačila zadnjega obroka za poplačilo dolga, ki ne obstaja. Navaja, da stališče, ki ga je zavzelo sodišče vzbuja negotovost v pravno varnost ekonomsko šibkejših strank, saj lahko banka, ko ji je odstopna izjava dana, to zlorabi za poplačilo tudi pravno dvomljivih ali zastaranih terjatev ne glede na ugovore prizadetih in brez sodnega postopka. Terjatev tožene stranke je sporna in celo zastarana. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Tožnica temelji svoj tožbeni zahtevek na ugotovitev "neobstoja izvršljivega naslova" in vrnitev odtegnjenih zneskov na trditvah, da je svoje obveznosti iz naslova posojil iz let 1987 do 1990 v celoti poravnala, podrejeno pa na trditvi, da je zahtevek toženke iz naslova posojil zastaran. Pri tem pa za takšne svoje trditve ni ponudila nikakršne dejanske in dokazne podlage. Po drugi strani iz predložene listinske dokumentacije (fotokopij "Odstopnih izjav in upravno - izplačilnih prepovedi") izhaja, da jih je tožnica odobrila, oziroma da je privolila v izplačilne prepovedi na njen osebni dohodek oziroma pokojnino. Pravni učinek takšne prepovedi je odrejen v določilu 135. člena ZIZ (v času odobritve v 125. členu Zakona o izvršilnem postopku). Izenačena je s sklepom o izvršbi na dolžnikovo plačo. Tako je z navedeno določbo izplačilna prepoved z dolžnikovo odobritvijo uvrščena med tiste javnopravne listine, s katerimi se na prisilen način realizira upnikova pravica, brez aktivnega dolžnikovega sodelovanja. Razlika z ostalimi omenjenimi listinami je le v tem, da ne tudi proti njegovi volji. Vendar pa je prepoved odvisna od dolžnikove volje le glede njenega nastanka. Na nadaljnji obstoj in učinek prepovedi pa dolžnik nima več vpliva, kar pomeni, da ne more z enostransko izjavo volje vplivati na njeno izvrševanje ali pa jo odpraviti. Če pa prepoved ne odgovarja pogojem kreditne pogodbe ali pa če je obveznost po kreditni pogodbi prenehala npr. zaradi izpolnitve ali zastaranja, lahko dolžnik to uveljavlja s tožbo. Očitno je prav to namen tožničine tožbe, vendar pa za ugotovitev pravnorelevantnih okoliščin, na katere se sklicuje v svoji tožbi, ni postavila nikakršnih dejanskih trditev niti predložila ustreznih dokazov, na podlagi katerih bi sodišče lahko presodilo verjetnost njene terjatve. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi njenega predloga za izdajo začasne odredbe zaradi neizkazane verjetnosti obstoja njene terjatve oziroma pogoja po 1. odstavku 272. člena ZIZ.

Glede na navedeno je bilo treba tožničino pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sklep Pdp 444/2005
• VSL sodba I Cpg 1019/98
• VSL sklep I Cp 81/2000