VSL sklep I Cp 1076/2000

Jedro

Vprašanje pravilnosti in zakonitosti sklepa o prekinitvi zapuščinskega postopka in o napotitvi na pravdo ni v odvisnosti od vprašanja, ali ena izmed obeh dedinj terja svojo izključno lastninsko pravico na avtomobilu, ki je po dosedanjih podatkih predmet zapuščine, ali morda le lastninski delež na njem. Obseg tega zahtevka je izključno v njeni dispoziciji, ne da bi bila glede tega vezana na napotitveni sklep.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (3. točka v zvezi s prvim in zadnjim odstavkom njegovega izreka) potrdi.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim delom sklepa prekinilo zapuščinski postopek po pokojnem A. D. (prvi odstavek njegovega izreka) in med ostalim napotilo zakonito dedinjo A. M. D. na pravdo zoper sodedinjo N. Š. tudi z zahtevkom, da ne spada v zapuščino po pokojnem osebni avtomobil znamke Nissan Almera 1,4 GX reg. št. NM 53-06K (3. točka njegovega izreka), pri čemer ji je hkrati določilo za vložitev take tožbe rok 20 dni po pravnomočnosti sklepa, saj se bo sicer zapuščinski postopek nadaljeval in končal po podatkih, ki bodo na voljo v zapuščinskem postopku (zadnji odstavek njegovega izreka).

Zoper pravkar povzeti del sklepa sodišča prve stopnje je zakonita dedinja (vdova po zapustniku) A. M. D. vložila pritožbo. V tem delu ga po njenih navedbah izpodbija iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Meni, da je v postopku na prvi stopnji ostalo nepojasnjeno dejansko stanje o odločilnih dejstvih - in sicer o tem, v kakšnem obsegu izloča sedanja pritožnica osebni avtomobil znamke Nissan Almera 1,4 GX iz zapuščine ter če in v kakšnem obsegu sodedinja (hčerka zapustnika) N. Š. sploh nasprotuje zahtevku pritožnice. Sodišče prve stopnje se je zato po mnenju pritožnice prehitro odločilo za prekinitev zapuščinskega postopka v zvezi z avtomobilom, saj bi moglo priti do napotitve na pravdo šele tedaj, ko bi kljub prizadevanju sodišča v smeri razjasnitve dejanskega stanja ostal med dedinjama spor o obsegu zapuščine. Predlaga razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek v tem obsegu.

Pritožba ni utemeljena.

Res je sicer, da zakonita dedinja A. M. D. v postopku na prvi stopnji ni povsem jasno artikulirala obsega deleža, v katerem osebni avtomobil znamke Nissan Almera 1,4 GX po njenem mnenju ne spada v zapuščino po pokojnem A. D. in da je pri tem zatrjevala različne pravne podlage za svoje lastništvo tega avtomobila. Vendar pa je prav to že zadosten razlog za njeno napotitev na pravdo po 1. točki 212. člena Zakona o dedovanju (ZD), neodvisno od obsega, v katerem terja svoje lastništvo avtomobila. Obseg tega zahtevka je izkjučno v njeni dispoziciji, ne da bi bila glede tega vezana na napotitevni sklep. Temu ustrezno bo tudi obikovala svoj zahtevek in zato vprašanje pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega dela prvostopnega sklepa ni v nikakršni odvisnosti od vprašanja, ali pritožnica terja svojo izključno lastninsko pravico na avtomobilu, ki je po dosedanjih podatkih predmet zapuščine po pokojnem A. D., ali morda le solastninski delež na njem.

Prav tako ni mogoče pritrditi pritožbnemu očitku, po katerem naj ne bi bilo v spisu podatkov o tem, da hčerka zapustnika N. Š. pritožnici A. M. D. ne priznava njenega zahtevka in da bi bil med njima sploh spor o tem, ali osebni avtomobil spada v zapuščino po pokojnem A. D. ali ne. Pritožnica sama navaja, da se je to vprašanje razčiščevalo na dveh narokih, vsakič v navzočnosti obeh dedinj. Res je, da izjava dedinje N. Š. o pritožničinem zahtevku v zvezi z avtomobilom neposredno ni zabeležana. Vendar je iz zapisnika o zapuščinski obravnavi z dne 16.11.1999, na kateri sta bili navzoči obe dedinji, razvidno, da je pritožnica zatrjevala, da "v zapuščino ne spada osebni avto, ker je 1/2 njena last, ker sta ga kupila v času trajanja zakonske zveze, preostanek pa zato, ker je zanj prispevala 8.000,00 DEM" ter da je sodišče že na tem naroku ob navzočnosti sodedinje N. Š. v bistvu sprejelo sklep o nujnosti bodoče prekinitve zapuščinskega postopka in o napotitvi dedinje A. M. D. na pravdo "vsekakor zaradi ugotavljanja ali spada v zapuščino osebni avto ali ne" (list.št. 14 spisa) - do česar zagotovo ne bi prišlo, če bi dedinja N. Š. zahtevek dedinje A. M. D. res priznavala. Situacija se je nato ponovila še na zapuščinski obravnavi dne 31.3.2000, ko je sodišče napovedalo napotitev dedinje A. M. D. na pravdo, v kateri bo morala dokazati, da osebni avtomobil Nissan Almera 1,4 GX ne spada v zapuščino, na kar ni imela navzoča dedinja N. Š. po podatkih zapisnika nikakršnih pripomb (list.št. 38 spisa). O obstoju spora med dedinjama o tem, ali spada navedeni avtomobil v zapuščino - kot pogoju za prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo po 1. točki 212. člen ZD, ne more biti torej nikakršnega dvoma.

Ker obrazloženo uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani in ker velja enako tudi glede po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov, je bilo treba pritožbo na podlagi določbe 2. tč. 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD kot neutemelejeno zavrniti in v izpodbijanem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 1452/99
• VSK sklep I Cp 51/2000
• VSL sklep I Cp 484/2002