VSL sklep I Cp 1215/2001

Jedro

Po določilu 131. čl. ZD sodišče postavi skrbnika zapuščine v primerih, ki so našteti, kot tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je obravnavani primer takšen, saj je glede na predvideno dolgotrajnost zapuščinskega postopka (ta je zaradi začetka pravdnega postopka prekinjen) in težave, ki so se pojavile med dediči (in pripeljale do medsebojnega nezaupanja in celo spora), treba preprečiti, da bi kdo od dedičev oziroma pretendentov oškodoval druge, in poskrbeti, da se uredijo pravice in obveznosti, ki zadevajo zapuščino in glede katerih že prihaja do nesoglasij. Zapuščinsko sodišče je za skrbnika zapuščine določilo X, ki je sin ene od dedinj. Pritožba sicer nima prav, da ni primeren zato, ker ni dedič po pokojni, pač pa utemeljeno poudarja, da mora biti to oseba, ki bo skrbela za zapuščino oziroma oseba, ki bo zastopala interese vseh dedičev. Iz namena instituta skrbnika zapuščine izhaja, da naj bi to nalogo opravljala oseba, ki bo nepristransko zastopala vse dediče. V postopku, ki ga je zapuščinsko sodišče opravilo v skladu s 192. čl. ZD, je pritožnik že navedel pomisleke zoper postavitev X za skrbnika, v pritožbi pa te svoje razloge še dopolnjuje z izražanjem nezaupanja v njegovo ravnanje. Glede na to, da je X sin ene od dedinj, ki je (vsaj kar se tiče njegove dedne pravice po pokojni) v sporu s pritožnikom, so zaradi te njegove povezave utemeljeni pomisleki v primernost te osebe za skrbnika.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom za začasnega skrbnika zapuščine po pokojni V.D. postavilo C.Š. iz K.. Zoper sklep se je pravočasno pritožil F.H. iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 163. čl. Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Ne strinja se z odločitvijo zapuščinskega sodišča, saj določeni skrbnik niti ni dedič po pokojni niti ne obstaja utemeljen razlog za določitev skrbnika. Sodišče v skladu s 131. čl. ZD postavi zapuščini skrbnika, če so dediči neznani ali če je neznano njihovo prebivališče, kakor tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno, kar pa ne velja za konkreten primer. Manjka namreč bistven element za izdajo izpodbijanega sklepa - potrebnost postavitve skrbnika. Zapustnica je še za časa življenja jasno in na nedvoumen način izrazila svojo voljo glede tega vprašanja. F.H. je s pokojno živel v izvenzakonski skupnosti, kar je predmet posebnega pravdnega postopka. S pokojno sta se zelo dobro razumela, bila čustveno navezana drug na drugega ter živela kot mož in žena. Zato mu je pokojna že precej pred smrtjo, še v času dolgotrajnega zdravljenja izročila vso dokumentacijo v zvezi z njenim premoženjem (originale pogodb, bančne in druge kartice). Ves čas hude bolezni je njen partner urejal njene finančne zadeve, skrbel za njene stvari, ker ga je pokojna za to prosila, mu zaupala, ga pooblastila in tako hotela. Ključe stanovanja, nabiralnika in avtomobila pa je itak posedoval že vsa leta skupnega življenja. V vseh letih ni ostala neplačana niti ena položnica, pa tudi po smrti plačuje vse položnice in ureja stvari, ki bremenijo zapuščino, ne da bi si pri tem karkoli prisvojil. K temu ga veže predvsem moralna zaveza, ki jo je dal pokojni. Dejansko stanje je nepravilno ugotovljeno, izpodbijani sklep pa je sam s seboj v nasprotju. Zapuščinsko sodišče je za začasnega skrbnika določilo C.Š., katerega pravica ni niti najmanj verjetna, saj ne sodi v krog zakonitih dedičev, ki pridejo v poštev pri dedovanju. S svojimi (nepooblaščenimi) ravnanji pa je dokazal, da ni primeren za opravljanje te funkcije niti ni vreden zaupanja, da jo opravlja, na kar je pritožnik opozoril že pred izdajo izpodbijanega sklepa z namenom, da bi zapuščinsko sodišče upoštevalo 2. odst. 192. čl. ZD. F.H. je namreč zvedel, da je ravno postavljeni skbnik pri družbi M. d.o.o., ki obračunava stroške za stanovanje, (nepooblaščeno) odjavil pokojno kot plačnico teh stroškov (kar se je plačevalo preko trajnika), ne da bi poskrbel, kdo bo stroške plačeval naprej. Položnice se še naprej nabirajo v poštnem nabiralniku, plačuje pa jih F.H., čemur se ostali dediči ne protivijo. V dokaz prilaga položnice in navaja, da je že prišlo do zapletov zaradi ukinitve trajnika, kar je po njegovih predvidevanjih storil C.Š.. Pokojna je imela svoj tekoči račun, na katerem je hranila denar in z njega so se ves čas plačevali nekateri stroški. Tega denarja F.H. nikoli ni dvigoval, čeprav mu je pokojna izročila tudi bančno kartico ter povedala številko bankomata. Položnice, ki se niso plačevale preko trajnika, pa je plačeval s svojim denarjem in za to nikoli ni terjal povračila. Iz predloženega bančnega izpiska je razvidno, da je na računu pokojne še precej denarja in bi bilo najprimerneje, da bi trajniki ostali še naprej, kot je to želela pokojna. Na takšen način bi na zapuščini nastala najmanjša škoda. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Dedinje M.Š., O.B. in Š.Š. so na pritožbo odgovorile, da ni utemeljena niti dopustna, saj F.H. ni zakoniti dedič zapustnice oziroma njegova dedna pravica ni pravnomočno ugotovljena. Pritožba je utemeljena. Glede na navedbe dedinj M.Š., O.B. in Š.Š. v odgovoru na pritožbo, češ, da F.H. sploh ni dedič po pokojni V.D. in zato nima pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, pritožbeno sodišče posebej ugotavlja, da pritožnik tak interes ima. Po lastnih trditvah je namreč s pokojno živel v izvenzakonski skupnosti in je tako na podlagi določila 2. odst. 10. čl. ZD njen dedič. To svojo pravico sedaj uveljavlja s tožbo v pravdnem postopku, zakonita dedinja po pokojni V.D. V.N. pa mu tak status izrecno priznava. Vse dokler ne bo o tem vprašanju pravnomočno odločeno, ima zato pravni interes za udeleževanje zapuščinskega postopka in sodelovanje v njem tudi na ta način, da zoper odločitve sodišča vlaga ustrezna pravna sredstva. Čeprav pritožba meni, da je sklep prve stopnje sam s seboj v nasprotju, pritožbno sodišče takega nasprotja ni zasledilo. Sicer pa pritožba tega posebej ne pojasni. Pritožbeno sodišče je ob nadaljnjem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotovilo, da tudi niso podane tiste procesne kršitve, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (366. čl. ZPP v zvezi z 2. odst. 350. čl. ZPP in 163. čl. ZD). Neutemeljeno pritožba tudi trdi, da v obravnavanem primeru sploh niso podani pogoji za postavitev skrbika v skladu z določilom 131. čl. ZD. Po tem določilu sodišče postavi skrbnika zapuščine v primerih, ki so našteti, kot tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je obravnavani primer takšen, saj je glede na predvideno dolgotrajnost zapuščinskega postopka (ta je zaradi začetka že omenjenega pravdnega postopka prekinjen) in težave, ki so se pojavile med dediči (in pripeljale do medsebojnega nezaupanja in celo spora), treba preprečiti, da bi kdo od dedičev oziroma pretendentov oškodoval druge, in poskrbeti, da se uredijo pravice in obveznosti, ki zadevajo zapuščino in glede katerih tudi po pritožbenih trditvah že prihaja do nesoglasij. Zapuščinsko sodišče je za skrbnika zapuščine določilo C.Š., ki so ga za to funkcijo predlagale dedinje M.Š., O.B. in Š.Š.. C.Š. je, kot je razvidno iz podatkov spisa, sin prve navedene dedinje. Pritožba sicer nima prav, da ni primeren zato, ker ni dedič po pokojni V.D., pač pa utemeljeno poudarja, da mora biti to oseba, ki bo skrbela za zapuščino oziroma oseba, ki bo zastopala interese vseh dedičev. Iz namena instituta skrbnika zapuščine izhaja, da naj bi to nalogo opravljala oseba, ki bo nepristransko zastopala vse dediče. V postopku, ki ga je zapuščinsko sodišče opravilo v skladu s 192. čl. ZD, je pritožnik že navedel pomisleke zoper postavitev C.Š. za skrbnika, v pritožbi pa te svoje razloge še dopolnjuje z izražanjem nezaupanja v njegovo ravnanje. Glede na to, da je C.Š. sin ene od dedinj, ki je (vsaj kar se tiče njegove dedne pravice po pokojni V.D.) v sporu s pritožnikom, so zaradi te njegove povezave utemeljeni pomisleki v primernost te osebe za skrbnika. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi določila 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD razveljavilo. Pred ponovno določitvijo skrbnika zapuščine bo moralo zapuščinsko sodišče natančneje raziskati, ali je sedaj postavljeni skrbnik primeren za zastopanje interesov vseh dedičev, tudi F.H.. O njegovi primernosti bo zato treba ponovno zaslišati vse dediče in po potrebi za skrbnika imenovati osebo, ki ne bo povezana z nobenim od dedičev, obenem pa tako strokovno usposobljena, da bo lahko kvalitetno opravljala naloge skrbnika zapuščine. Iz navedenih razlogov torej tudi ne bo sprejemljiv predlog pritožnika, da bi bil edinole on primeren za skrbnika.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 1183/2004
• VSL sklep II Cp 310/2000
• VSL sklep I Cp 1529/2000