<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 103/2001

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2001:I.CP.103.2001
Evidenčna številka:VSL47194
Datum odločbe:17.10.2001
Področje:DEDNO PRAVO
Institut:vsebina sklepa o dedovanju - dedni dogovor - vpis v zemljiško knjigo

Jedro

Dogovor, ki ga je sodišče prve stopnje povzelo v sklepu o dedovanju, ni dedni dogovor, ker je šlo za vprašanje med dedinjo in tretjo osebo. Zato zapuščinsko sodišče nima pooblastila za zemljiškoknjižno izvedbo dogovorov, ampak je to stvar samih pogodbenic.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep o dedovanju v zadnjem odstavku izreka spremeni tako, da se glasi: " Po pravnomočnosti tega sklepa se bo pri vl. št. 658 k.o. ...... vknjižila lastninska pravica za dedinjo J. K.."

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbjanim sklepom ugotovilo, kaj spada v zapuščino in kdo so dediči, v sklep o dedovanju pa je zapisalo tudi sporazum o poravnavi prednostne terjatve in o ureditvi premoženjskih razmer med J. K. in J. F., nato pa je odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa pri nepremičninah, last zapustnice, prišlo po uradni dolžnosti do vpisa lastninske pravice za J. F., pri parc. št. 999/2 in 999/4 pa do vpisa lastninske pravice za J. K. Proti sklepu se pritožuje J. F.. Bistvena vsebina njene pritožbe je, da v dogovoru ni zapisana prava volja J. F.. Predlaga razveljavitev sklepa.

Pritožba je utemeljena.

Izhodišče za obravnavanje zadeve je določba čl. 214 Zakona o dedovanju - ZD, ki določa vsebino sklepa o dedovanju. V 1. odstavku je določeno, da ko sodišče ugotovi, katerim osebam gre pravica do dediščine, jih s sklepom o dedovanju razglasi za dediče. Po določbi 2. odstavka mora med drugim sklep o dedovanju obsegati navedbo nepremičnin s podatki iz zemljiških knjig, v 3. odstavku pa je določeno, da če v zapuščinskem postopku vsi dediči sporazumno predložijo delitev in način delitve, navede sodišče tak sporazum v sklepu o dedovanju. V tem odstavku je torej obravnavan takoimenovan dedni dogovor. V obravnavani zadevi je sodišče ugotovilo obseg zapuščine in tudi to, da je dedinja J. K.. V skladu s citirano določbo bi torej moralo določiti, da se J. K. kot dedinja vknjiži kot lastnica tistih nepremičnin, ki so po zemljiškoknjižnih podatkih last zapustnice. Sodišče prve stopnje je v okviru zapuščinskega postopka zapisalo dogovor med J. K. in J. F.. To pa ni dedni dogovor po določbi čl. 214/3 ZD, ker ni šlo za delitev zapuščine, saj je J. K. razglašena za edino dedinjo po pokojni M. G.. Šlo je torej za dogovor med dedinjo in J. F., ki tu nastopa kot tretja oseba - zemljiškoknjižna lastnica določenih nepremičnin. V zvezi s tem pa sodišče prve stopnje ni imelo nobenega zakonskega pooblastila za izdajo odredbe za zemljiško knjigo na način, kot je to storilo. Četudi je dogovor zapisalo, pa je zemljiškoknjižna izvedba stvar samih pogodbenic, ne pa zapuščinskega sodišča, ki po določbah Zakona o dedovanju ureja samo zapuščino. Sodišče prve stopnje je sicer v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da v zapuščino spadajo tudi deli parcel 999/1 in 999/2 k.o. ..... Ti deli pa niso navedeni s podatki iz zemljiške knjige in predvsem tudi niso vknjiženi kot last zapustnice. Glede teh nepremičnin zapuščinsko sodišče prav tako nima nobenega pooblastila, da bi o njih odločalo v sklepu o dedovanju - ker zemljiškoknjižno niso last zapustnice -, ampak je stvar dedičev, da po končanem zapuščinskem postopku urejajo zadevo z zemljiškoknjižnim lastnikom. Sicer pa je pritožbeno sodišče sklep preizkušalo v okviru pritožbe J. F.. V zvezi z njeno pritožbo je ugotovilo, da ima slednja interes za pritožbo v tistem delu sklepa, ki z odredbo za zemljiško knjigo posega v njene nepremičnine. V tem obsegu je torej pritožbi ugodilo in sklep spremenilo tako, da se kot lastnica zapustničinih nepremičnin vknjiži oporočna dedinja. Vprašanje prave volje pogodbenic ni stvar presoje zapuščinskega sodišča, ampak je stvar pravde, če do sporazuma ne bo prišlo. Prav tako je stvar samih pogodbenic izvedba pogodbe v zemljiški knjigi. To so torej razlogi, zaradi katerih je bilo treba pritožbi J. F. ugoditi in v tem delu sklep spremeniti ob upoštevanju pravilnih materialnopravnih določb ZD (člen 358 tč. 4 ZPP v zvezi s čl. 163 ZD).

 


Zveza:

ZD člen 214, 214/1, 214/2, 214/3, 214, 214/1, 214/2, 214/3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy01NjU0Ng==