<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep II Cp 518/2001

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2001:II.CP.518.2001
Evidenčna številka:VSL45253
Datum odločbe:12.09.2001
Področje:civilno procesno pravo
Institut:civilnopravni spor - stvarna pristojnost

Jedro

Ker so stroški, ki jih država vtožuje proti tožencu (osumljencu) na podlagi Zakona o prekrških in 120. čl. ZBCP nastali v ustreznem upravnem postopku, ne gre za civilnopravni spor. V civilnem sporu mora iti za prirejena subjekta, ki nista v položaju nadrejenosti in za razmerje na podlagi civilnega prava.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo tožeče stranke z obrazložitvijo, da ne gre za civilni spor, ter da zato ni pristojno za odločanje. Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka zaradi napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Tožeča stranka je vložila tožbo s predlogom za izdajo plačilnega naloga, ker je tožena stranka vozila pod vplivom mamil, zaradi česar je dolžna plačati stroške pregleda. Po določbi 120. člena Zakona o varnosti cestnega prometa mora udeleženec plačati stroške preizkusa, če se ugotovi, da je pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih sredstev. Zakon ne pogojuje plačila stroškov s postopkom za prekrške, temveč da gre za udeleženca pod vplivom mamila. Da pride do postopka za prekrške je sicer logična, ne pa nujna posledica. Ker je absolutni zastaralni rok za prekrške zelo kratek, ni mogoče izterjati teh stroškov. Pregled je opravila služba Univerze v Ljubljani, Inštitut za sodno medicino, zato je tožnik moral naročeno obveznost poravnati. Pritožba ni utemeljena. Pritrditi je treba stališču sodišča prve stopnje, da ne gre za civilnopravni spor in zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožbo zavrglo (18. čl. ZPP). Sodišče namreč mora po uradni dolžnosti paziti, ali spada odločitev o sporu v sodno pristojnost. Pristojnost je pravica in dolžnost sodišča, da konkretni spor obravnava in o njem odloči. Pristojnost je procesna predpostavka (prim. komentar pravdnega postopka, Juhart, objava Uradni list, Ljubljana 1974, stran 49 in naslednje). V 18. čl. so pravila o razmejitvi med sodno oblastjo (jurisdikcijo) in oblastjo drugih organov, tudi upravnih organov. Ta razmejitev je napravljena v javnem interesu. To pomeni, da po pravilih ZPP redno sodišče ne more odločati tudi v primeru, ko sicer mogoče gre za sodno oblast, ampak po pravilih drugega postopka, ki ga uporablja drugo (redno) sodišče. Toliko bolj to velja za primere, ko gre za oblast upravnih organov. Ena temeljnih procesnih načel je načelo prirejenost ali enakopravnosti postopkov. Sodni in upravni organ izvršujejo po načelu zakonitosti svojo oblast in so med seboj koordinirani. Kordinacija se kaže najbolj v postopkih enih in drugih organov. Po določbi 1. čl. ZPP se po pravilih tega postopka odloča v sporih iz osebnih in družinskih razmerjih ter v sporih iz premoženjskih in drugih civilno-pravnih razmerjih fizičnih in pravnih oseb, razen če so kateri od navedenih sporov po posebnem zakonu v pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa. Civilnopravni spori so tisti, ki izvirajo iz civilnopravnih razmerij, v katera vstopajo stranke prostovoljno oziroma ki nastajajo na ravni prirejenosti in enakopravnosti subjektov - kar pomeni, da ena stranka ne nastopa nasproti drugi avtoritarno, torej dispozicijo oblastnega delovanja oziroma v funkciji izvrševanja oblasti. Pravna teorija pri tem razlaga, da je odločilni materialnopravni kriterij. Gre za spore iz razmerij, ki so tradicionalno bili urejeni v velikih civilnoopravnih kodifikacijah že od 19. stoletja naprej (tako ob naravi civilnopravnega spora, Triva, Gradjansko parnično procesno pravo, Informator Zagreb, 1978, stran 13 in naslednje). V konkretnem primeru tožeča stranka zahteva od toženca plačilo stroškov, ki so nastali v zvezi s preizkusom prisotnosti mamil, ki so nastali v predhodni fazi postopka pred sodnikom za prekrške (tožba na list. št. 2, priložena odločba sodnika za prekrške, Cerknica). Že trditvena podlaga tožbe pokaže, da gre za stroške, ki jih je imela tožeča stranka v postopku za zavarovanje potrebnih dokazov pred uvedbo postopka, ki se je končal z odločbo sodnika za prekrške. Gre za primer iz 175. čl. Zakona o prekrških, ki v 1. odst. pravi, da so stroški postopka o prekršku izdatki, ki med drugim nastanejo v zvezi z zavarovanjem potrebnih dokazov pred uvedbo postopka (Uradni list SRS št. 25 in naslednji). Gre torej za stroške, ki jih je kot tožeča stranka imela v funkciji pristojnega državnega organa pri izvrševanju oblastne funkcije, ko je imel toženec položaj obdolženca. Gre za stroške, ki bi jih moral oblastni organ izterjati v ustreznem postopku. Zmotno je stališče pritožnika, da lahko z računom, ki ga izstavi obdolžencu spremeni naravo razmerja med državo in osumljencem. Pojem računa je pravni standard, ki ga postopkovni in drugi predpisi natančno ne urejajo. Vendar je sodna praksa že večkrat napolnila vsebino tega pravnega standarda, da je razlagala pojem računa tako, da gre vedno za razmerje v pravnem prometu oziroma je račun posledica naročila. Tožeča stranka oz. pristojni organi so na podlagi utemeljenega suma odredili preizkus o prisotnosti mamila pri tožencu in zato so imeli zakonska pooblastila. Nikakor ni osumljeni naročil preizkus prisotnosti mamila pri tožeči stranki. Že ta obrazložitev pokaže, da ne gre za civilnopravno razmerje med tožečo in toženo stranko, ampak za izvrševanje javnih, oblastvenih funkcij, ustreznega organa tožeče stranke po določbah Zakona o varnosti cestnega prometa in nato Zakona o prekrških. Ker je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in ker pri tem ni zagrešilo nobene kršitve postopka, in katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. čl. ZPP).

 


Zveza:

ZPP člen 1, 18, 1, 18.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy01NjQwNw==