VSL sklep II Cp 1568/2000

Jedro

Tožbo je potrebno toženi stranki vročiti osebno. Vročevalec ne ravna v skladu z določbo 3. odst. 142. čl. ZPP, če pisno obvestilo vrže kar v nabiralnik.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba se v izpodbijanem obsodilnem delu (2. in 3. odstavek izreka sodbe) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo se pridrži za končno odločbo.

 

Obrazložitev

Prvo sodišče je izdalo zamudno sodbo, s katero je odločilo, da je toženka dolžna plačati tožnici 37.648,26 DEM z zamudnimi obrestmi po obrestni meri, po kateri se v kraju izpolnitve obrestujejo devizne vpogledne vloge v DEM od 24.4.1999 do plačila, vse v tolarski protivrednosti, obračunani po menjalniškem prodajnem tečaju Nove Ljubljanske banke d.d. Ljubljana, veljavnem na dan plačila, in povrniti tožeči stranki njene pravdne s troške v znesku 92.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.6.2000 do plačila. Proti sodbi se pritožuje tožena stranka, uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka in sodišču druge stopnje predlaga razveljavitev sodbe. Navaja, da pogoji za izdajo zamudne sodbe niso bili izpolnjeni. Tožena stranka ni prejela obvestila poročevalca po 3. odst. 142. čl. ZPP. Glede na to, da se je vročala tožba, mora biti vročena osebno. Tožena stranka je bila zgolj obveščena, da jo čaka pošiljka na določenem mestu. Potrebno je tudi ugotoviti, ali je vročevalec izpolnjeval pogoje, ki jih predpisuje 502. čl. ZPP, in so objavljeni v Pravilniku o pogojih, ki jih mora izpolnjevati oseba za opravljanje vročanja in pravila za njihovo delovanje. Tožeča s tranka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev. Pritožba je utemeljena. Iz podatkov v spisu izhaja: - da je bila tožba toženki osebno vročena dne 14.9.1999; - da je prvo sodišče toženko z dopisom z dne 20.1.2000 opozorilo na pravne posledice, če v 30-dnevnem roku ne odgovori na tožbo; - da je sodni kurir dne 19.4.2000 pustil toženki v nabiralniku obvestilo po 142. čl. ZPP, da prevzame obvestilo v treh dneh pri Okrožnem sodišču v Ljubljani; - da jo bo v nasprotnem primeru dne 25.4.2000 od 12. do 20. ure obiskal ponovno kurir, in če sodnega pisma ne bo mogoče vročiti, bo postopal po 140. oz. 141. čl. ZPP; - da je sodni kurir dne 25.4.2000 pustil toženki obvestilo v smislu 141. čl. ZPP. Iz povedanega izhaja, da je potrebno pritrditi pritožbi, da vročitev opozorila v smislu 2. odst. 277. čl. ZPP ni bila opravljena v skladu z določbami 142. čl. ZPP. Po določbi 1. odst. 142. čl. ZPP je potrebno tožbo (in enako tudi opozorila v smislu 277. čl. ZPP) vročiti stranki osebno. V 3. odst . 142. čl. ZPP je določeno, kako ravna vročevalec v primeru, da tistega, ki mu je potrebno osebno vročiti pisanje, ne najde doma: - poizve, kdaj in na katerem mestu bi ga lahko našel, - in mu pusti pri katerem od odraslih članov gospodinjstva ali drugi osebi, navedeni v 1. in 2. odst. 140. čl. ZPP, pod pogoji, navedenimi v tem členu, pisno sporočilo, da naj bo določen dan ob določeni uri v stanovanju (oziroma na svojem delovnem mestu), da sprejme pisanje. Četrti odst. 142. čl. ZPP vsebuje določbo o tem, kako ravna vročevalec, če niti po tem ne najde tistega, ki naj bi mu pisanje vročil: ravna po 140. oziroma 141. čl. ZPP in velja, da je s tem vročitev opravljena. Iz dejanskih, v tem sklepu navedenih ugotovitev pa izhaja, da vročevalec ni ravnal v skladu z zgoraj navedeno določbo 3. odst. 142. čl. ZPP, saj je pisno sporočilo dne 19.4.2000 pustil kar v (odprtem) nabiralniku in ga ni izročil eni izmed oseb, navedenih v 1. odst. 140. čl. ZPP (za situacijo iz 2. odst. 140. čl. ZPP v obravnavanem primeru ne gre). Takšna opustitev pa pomeni, da vročitev ni bila opravljena pravilno. Res toženka v pritožbi navaja: "Tožena stranka je zgolj bila obveščena, da jo čaka pošiljka na določenem mestu". Iz te pritožbene trditve pa seveda ne izhaja, da je prejela prav tisto sporočilo po 3. odst. 142. čl. ZPP. Po določbi 1. tč. 1. odst. 318. čl. ZPP je pravilna vročitev tožbe toženi stranki v odgovor eden izmed pogojev za izdajo zamudne sodbe. Ta pogoj zaradi povedanega v obravnavanem primeru ni bil izpolnjen, zato je sodišče prve stopnje z izdajo zamudne sodbe zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 7. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, kar je terjalo razveljavitev sodbe v izpodbijanem delu po določbi 1. odst. 354. čl. ZPP. Le zaradi popolnosti je potrebno odgovoriti še na tiste pritožbene navedbe, ki se nanašajo na pomislek pritožnice o tem, ali je vročevalec izpolnjeval pogoje, ki jih predpisuje 502. čl. ZPP. Ta člen določa, da minister, pristojen za pravosodje, izda predpis iz 4. odst. 132. čl. ZPP v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona. V obravnavanem primeru pa je sodišče sodna pisanja vročalo po delavcu sodišča - sodnem kurirju in ne koncesionarnem vročevalcu (2. odst. 132. čl. ZPP), zato so vprašanja, ki jih pritožba v tej smeri poskuša izpostavljati, brez pomena. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odst. 165. čl. ZPP.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cpg 778/2001
• VSL sklep IV Cp 2903/2009
• VSL sklep III Cp 58/2001