VSL sodba I Cp 85/2001

Jedro

Po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (ZPOMZOTOM), ki ureja zamudne obresti, je uzakonjen konformni način obrestovanja, kar pomeni, da se zamudne obresti ob vsaki spremembi obrestne mere zamudnih obresti prištejejo k glavnici, ki predstavlja osnovo za izračun zamudnih obresti v naslednjem obračunskem obdobju. Določila ZOR, ki urejajo obrestno obrestovanje, se zato ne uporabljajo.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. odst. 1. točke izreka) spremeni tako, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča na Vrhniki ostane v veljavi tudi za zakonite zamudne obresti od zneska 5,100.703,00 SIT za čas od 25.10.1995 do 28.2.1996. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 42.899,50 SIT, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 11.4.2001 do plačila, v 15-dneh.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča na Vrhniki, opr. št. I I 131/96 z dne 20.3.1996, v 1. točki izreka v veljavi za glavnico v znesku 5,100.703,00 SIT, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.3.1996 do plačila in v 3. točki izreka za stroške izvršilnega postopka, medtem ko je razveljavilo sklep o izvršbi za zamudne obresti od glavnice za čas od 25.10.1995 do 28.2.1996 in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo. Toženi stranki je naložilo v plačilo tožeči stranki pravdne stroške v znesku 124.840,00 SIT. Sklep o izvršbi je glede zakonitih zamudnih obresti za navedeni čas razveljavilo in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo z obrazložitvijo, da je v skladu z 2. odst. 279. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) mogoče od neplačanih zamudnih obresti zahtevati zamudne obresti samo od dnevov, ko je bil pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Zoper zavrnilni del sodbe (2. odst. 1. točke izreka sodbe) se je v roku pritožila tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odst. 339. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ker sodišče ni uporabilo določila 3. odst. 400. čl. ZOR, ter v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo v tem delu vrne v novo odločanje. Navaja, da je sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ugotovilo, da zakonite zamudne obresti od zamudnih obresti predstavljajo samo tisti del glavnice spornega posojila, ki znaša 1,333.830,20 SIT, tožbeni zahtevek pa je ob tej ugotovitvi neutemeljeno zavrnilo za vse zamudne obresti od celotne glavnice. Kljub temu, da je sodišče v razlogih sodbe pravilno ugotovilo delež zamudnih obresti v glavnici posojila, je le tega v izreku sodbe napačno upoštevalo, kot da bi celotna vtoževana glavnica predstavljala vsoto zamudnih obresti. Zato so razlogi sodbe v tem delu v nasprotju z izrekom, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki 2. odst. 339. čl. ZPP. Kljub prej navedenemu pa je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka glede obrestnih obresti napačna, ker je sodišče napačno uporabilo materialno pravo. Tožeča stranka je namreč banka, sporni posel je kreditni posel in se zanj 279. čl. ZOR zaradi specialne določbe 3. odst. 400. čl. ZOR ne uporablja. Pravdni stranki sta s pogodbo z dne 21.6.1990 izrecno dogovorili (9. čl.), da bo toženka tožnici od vseh zapadlih obveznosti po posojilni pogodbi (torej tudi od zapadlih pa ne plačanih obresti) plačala zakonite zamudne obresti. Zato bi moralo sodišče prve stopnje ugoditi tudi tožbenemu zahtevku, ki ga je sicer zavrnilo. Pritožba je utemeljena. V pritožbi zatrjevana bistvena kršitev določb postopka iz (14. točke 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni podana, ker razlogi sodbe niso v nasprotju z njenim izrekom. Sodišče prve stopnje namreč v razlogih sodbe (glej 2. odst. na 4. strani sodbe sodišča prve stopnje) ugotavlja, iz česa je sestavljena glavnica, ki je predmet tožbenega zahtevka v tej pravdi in pri tem resnično pravilno ugotovi, da predstavljajo v celotni glavnici zakonite zamudne obresti 1,333.830,20 SIT in da je v skladu s 1. odst. 279. čl. ZOR od neplačanih zakonitih zamudnih obresti mogoče zahtevati zamudne obresti le od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Vendar v nadaljevanju v razlogih pojasni, da je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo zamudnih obresti (torej od celotne glavnice) za čas pred vložitvijo predloga za izvršbo, kar je v skladu z odločitvijo v izreku sodbe. Prav tako ni podana nobena od ostalih bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odst. 339. čl. ZPP, na katere pritožbeno sodišče v skladu z določbo 2. odst. 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti. So pa utemeljene pritožbene navedbe tožeče stranke glede zmotne uporabe materialnega prava pri odločitvi sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu sodbe. Res je, da se določilo 1. in 2. odst. 279. člena ZOR nanaša le na prepoved obrestovanja obresti do vložitve zahteve za njihovo plačilo pri sodišču in bi sodišče prve stopnje zato zahtevek za zakonite zamudne obresti za čas do vložitve predloga za izvršbo lahko zavrnilo le glede obresti, ne pa tudi od preostale glavnice, ki obsega vsoto neplačanih anuitet kredita. Res je tudi, da je 3. odst. 400. čl. ZOR specialno določilo, ki dovoljuje obrestno obrestovanje pred vložitvijo zahtevka za plačilo obresti bankam, kar je tudi tožeča stranka, če je tako dogovorjeno s kreditno pogodbo in da kreditna pogodba med pravdnima strankama v 9. čl. (Pogodba priloga A4 v spisu) takšno določilo obsega. Vendar pa bi moralo sodišče prve stopnje ugoditi tožbenemu zahtevku oziroma pustiti v veljavi sklep o izvršbi glede zakonitih zamudnih obresti za čas do vložitve predloga za izvršbo od celotne glavnice, da bi s tem pravilno uporabilo materialno pravo, že glede na uzakonjen način obračunavanja zakonitih zamudnih obresti. Le-te se namreč obračunavajo v skladu z zakonom o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (Ur.l. RS, št. 45/95) na konformni način. Konformni način pomeni, da se izračunane zamudne obresti sproti, ob vsaki spremembi višine obrestne mere zamudnih obresti, kar je praviloma mesečno, prištejejo glavnici in v nadaljevanju predstavlja glavnico, od katere se obračunavajo zamudne obresti za naslednje obdobje, prvotna glavnica, povišana z do obračunskega obdobja natekle zamudne obresti. To pomeni, da pri konformnem načinu obrestovanja določenega zneska do problema obrestnega obrestovanja ne pride, oz. je s konformnim načinom obračuna zamudnih obresti obrestno obrestovanje uzakonjeno. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožeče stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je pustilo v veljavi tudi sklep o izvršbi glede zakonitih zamudnih obresti, glede katerih je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo (4. točka 358. člena ZPP). Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odst. 154. člena v zvezi z 2. dost. 165. čl. ZPP in je tožena stranka dolžna tožeči stranki, katera je s pritožbo uspela, povrniti njene pritožbene stroške. Stroški pritožbenega postopka tožeče stranke skupno znašajo 42.899,50 SIT, kar obsega 375 Odvetniških točk za sestavo pritožbe, 20 točk za prejem odločbe s sporočilom stranki, 500,00 SIT za pisarniške in PTT stroške, vse skupaj povišano za 19 % DDV. Tožeča stranka je sicer priglasila tudi stroške za sodno takso za pritožbo, vendar teh stroškov pritožbeno sodišče ni priznalo, ker iz spisa ne izhaja, da bi bila ta sodna taksa dejansko tudi plačana.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cpg 268/99
• VSL sodba I Cpg 222/99
• VSL sodba Cpg 145/93