VSL sklep II Cp 1938/2000

Jedro

Določilo 3. odstavka 44. člena ZPP namreč nalaga sodišču prve stopnje preizkus navedbe vrednosti spornega predmeta in njeno popravo v primeru, ko je vrednost navedena v očitno previsokem ali očitno prenizkem znesku. Odsotnost navedene korektivne dolžnosti sodišča bi npr. pomenila, da bi bila v primeru nedenarnih zahtevkov (v razliko od denarnih zahtevkov), določitev stvarne pristojnosti sodišča prve stopnje v celoti v rokah tožeče stranke.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da znaša vrednost spornega predmeta v tej zadevi 4.500.000,00 SIT, se izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi in še odločilo, da bo po pravnomočnosti navedene odločitve zadeva odstopljena v odločanje stvarno in krajevno pristojnemu sodišču v Kranju. V razlogih svoje odločitve je sodišče prve stopnje navedlo, da je v tožbi navedena vrednost spornega predmeta 150.000,00 SIT očitno prenizka glede na to, da se oporoka nanaša na gostilno Back na Bledu. Zoper takšno odločitev je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo brez izrecne opredelitve pritožbenih razlogov. Sodišču prve stopnje očita, da je samovoljno odredilo vrednost spornega predmeta, ne da bi bila za to kakršnakoli podlaga. Šteje, da sodišče ne more ocenjevati vrednosti spornega predmeta z namenom, da se zadeva odstopi drugemu sodišču. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pritožba ni utemeljena. Po določilu 1. odstavka 30. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99, v nadaljevanju ZPP) je v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih stvarna pristojnost sodišča prve stopnje (okrajno ali okrožno sodišče) odvisna od vrednosti spornega predmeta (meja za pristojnost enega ali drugega sodišča je 2.000.000,00 SIT). V primerih kot je obravnavani, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo tožeča stranka navede v tožbi (2. odstavek 44.člena ZPP). Določitev vrednosti spornega predmeta v primeru nedenarnega zahtevka je torej v dispoziciji tožeče stranke. Vendar pa je navedena dispozicija tožeče stranke omejena. Določilo 3. odstavka 44. člena ZPP namreč nalaga sodišču prve stopnje preizkus navedbe vrednosti spornega predmeta in njeno popravo v primeru, ko je vrednost navedena v očitno previsokem ali očitno prenizkem znesku. Odsotnost navedene korektivne dolžnosti sodišča bi npr. pomenila, da bi bila v primeru nedenarnih zahtevkov (v razliko od denarnih zahtevkov), določitev stvarne pristojnosti sodišča prve stopnje v celoti v rokah tožeče stranke. ZPP v 2. in 3. odstavku 44. člena ne določa meril za oceno vrednosti spornega predmeta, vendar pa že sama pomenljivost navedenih določil napotuje na očitno možnost določitve denarnega ekvivalenta nedenarnemu zahtevku oziroma na denarno oceno tožnikovega (ekonomskega) interesa v pravdi glede na vsebino tožbenega zahtevka. V obravnavanem primeru tožnica izpodbija veljavnost oporoke oziroma pravnega posla, s katerim je oporočitelj razpolagal s svojim premoženjem za primer smrti (8. člen Zakona o dedovanju, v nadaljevanju ZD). Od rešitve te pravde je odvisno, ali bo tožnica edina zakonita dedinja zapustnikovega premoženja ali pa bo le nujna dedinja oziroma dedinja polovice premoženja, ki bi ji šel po zakonitem dednem redu (2. odstavek 26. člena ZD). Iz podatkov spisa oziroma iz izpodbijane oporoke je tudi razvidno premoženje oziroma predmet dedovanja, med drugim tudi gostišče. Ob takšnih dejanskih ugotovitvah je vsekakor pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da tožničina navedba vrednosti spornega predmeta v znesku 150.000,00 SIT pomeni očitno prenizko vrednost. Pravilna pa je tudi poprava vrednosti na znesek 4.500.000,00 SIT in posledično odstop zadeve sodišču, ki je pristojno za odločanje v sporih s takšnimi zahtevki oziroma stvarno pristojnemu sodišču. Glede na navedeno so brezpredmetni pritožbeni očitki tožeče stranke, da je sodišče prve stopnje samovoljno in brez podlage odredilo vrednost spornega predmeta. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cp 1947/99
• VSL sodba I Cpg 1357/98
• VSC sklep Cp 1317/2002