<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 233/2001

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2001:I.CP.233.2001
Evidenčna številka:VSL47170
Datum odločbe:21.03.2001
Področje:DRUŽINSKO PRAVO
Institut:dodelitev otroka

Jedro

Redna sodišča so pristojna odločati tudi o sporih o varstvu in vzgoji otrok (dodelitvi otrok), če starši ne živijo skupaj, a se ne morejo sporazumeti, pri katerem izmed njiju bo otrok živel.

 

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 9.11.2000 zavrnilo predloga za izdajo začasne odredbe tožeče stranke, da se ml. Samantha do pravnomočnega končanja tega pravdnega postopka dodeli v vzgojo, varstvo in oskrbo tožniku in da pritožba zoper izdano začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve; da se ml. Samantha do pravnomočnega končanja tega pravdnega postopka dodeli v varstvo, vzgojo in oskrbo rejniški družini in da pritožba zoper izdano začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve. Izdalo pa je začasno odredbo, da ima tožnik pravico priti vsak drugi petek po ml. Samantho v vrtec oziroma, če je ne bo vrtcu, na njen dom v Domžalah, do 15. ure ter jo je dolžan pripeljati nazaj pred njen vrtec v soboto zvečer ob 19. uri, kjer jo bo prevzela mati. Z dopolnilnim sklepom z dne 12.1.2001 je sodišče izdano začasno odredbo dopolnilo tako, da ima tožnik pravico priti po ml. Samantho od 19.1.2001 naprej in da pritožba zoper začasno odredbo o stikih ne zadrži njene izvršitve. Zoper oba sklepa se je v roku pritožila tožena stranka. V pritožbi zoper sklep z dne 9.11.2000 navaja, da ponovno podaja ugovor nepristojnosti sodišča za odločanje o varstvu in o vzgoji nezakonskih otrok, ker zakonodajalec Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) še ni spremenil v skladu z odločbo Ustavnega sodišča in se zato 78. in 105. člen ZZZDR še vedno uporabljata. Sicer pa se toženka kot mati ml. Samanthe dobro zaveda, da je v korist hčerke, da se vzpostavijo stiki deklice z očetom in da so stiki nujni in neobhodno potrebni za uravnotežen osebnistni razvoj. Pri tem je pripravljena sodelovati, vendar meni, da se je tudi sodišče dolžno pred sprejemom odločitve o stikih prepričati, ali ne bi takoj določeni daljši stiki imeli na začetku na otroka bolj negativne posledice, kot stiki, ki bi se postopoma uvajali in časovno nadgrajevali in podaljševali, če bi se izkazali za koristne. Tožnik nikoli ni skrbel za otroka in je dejstvo, da oče in hči že dalj časa nista imela stikov. Deklici je treba dati možnost, da se postopoma zbliža z očetom in njegovimi starši in ne, da je takoj na začetku odsotna od doma za daljši čas, celo ponoči, ob dejstvu, da deklica sama z očetom ponoči še ni bila. Takšen obseg stikov, ki jih je sedaj določilo sodišče z začasno odredbo, je otroku v škodo in ne v njegovo korist. Smatra, da je na podlagi navedenega sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in zmotno ter nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Zoper dopolnilni sklep se toženka pritožuje iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev tudi dopolnilnega sklepa. Sicer pa v pritožbi le dopolnjuje navedbe iz pritožbe zoper sklep z dne 9.11.2000 glede postopnega uvajanja stikov med tožnikom in mladoletno hčerko pravdnih strank. Pritožbi nista utemeljeni. Pritožbene navedbe v pritožbi zoper dopolnilni sklep se ne nanašajo na sklep z dne 9.11.2000 in ker so podane po poteku pritožbenega roka zoper sklep z dne 9.11.2000, so neupoštevne. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zoper dopolnilni sklep preizkusilo le glede pravilne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka v smislu 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), na kar pazi po uradni dolžnosti. Ob preizkusu pritožbe zoper sklep o začasni odredbi z dne 9.11.2000, katerega pritožba izpodbija v delu, v katerem je bila začasna odredba izdana, in katero je upoštevati tudi kot pritožbo zoper dopolnilni sklep, v kolikor je bil z njim dopolnjen sklep o začasni odredbi z dne 9.11.2000 (določitev datuma pričetka stikov in da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa), pa pritožbeno sodišče ugotavlja: Sodišče prve stopnje je pristojno odločati v zadevah o dodelitvi otrok, četudi je otrok rojen izven zakona oziroma, če starši ne živijo skupaj in se ne morejo sporazumeti, pri katerem izmed njiju bo otrok živel. Zakonodajalec sicer res še ni uskladil 78. in 105. člena ZZZDR, čeprav bi to po odločbi Ustavnega sodišča že moral storiti, vendar je šla sodna praksa v skladu s 4. točko 2. odst. 32. člena ZPP, kjer je določena pristojnost okrožnih sodišč v sporih o varstvu in o vzgoji otrok, v smeri, da odločajo redna sodišča o tem, kateremu staršu se otrok zaupa v varstvo in vzgojo, četudi starši ne živijo skupaj. V okviru postopka o dodelitvi otroka je na podlagi 1. odst. 411. člena ZPP razpravljajoče sodišče pooblaščeno tudi za izdajo začasnih odredb v zvezi z varstvom in preživljanjem otroka ter v zvezi s prepovedjo stikov z otrokom, kamor spada tudi dovolitev stikov med strarši in otrokom. V celoti pritožbeno sodišče sprejema tudi način ureditve stikov tožnika - očeta s hčerko Samantho, kot je stike uredilo sodišče prve stopnje, to je vsak drugi petek od 15. ure do naslednjega dne do 19. ure in se, v izogib ponavljanju, sklicuje na razloge s tem v zvezi v izpodbijanem sklepu. Dejstvo je, da živita pravdni stranki 76 km narazen in bi v primeru enodnevnih stikov hči velik del časa, namenjenega stikom z očetom, preživela na vožnji z avtom. To bi v veliki meri zmanjšalo smisel stikov. Vsekakor je sprejemljivejše in koristneje za otroka, da so ti stiki daljši po neprekinjenem trajanju in zato ustrezno redkejši. Ni utemeljenih razlogov za bojazen toženke, da bi stiki v takšnem obsegu že takoj na začetki hčerki bolj škodovali kot koristili in da bi zato morali biti stiki v začetku krajši, nikakor pa ne preko noči. Da ta ugotovitev drži, izhaja tudi iz poročila Centra za socialno delo Domžale sodišču z dne 3.11.2000, kjer je na prvi strani na koncu tretjega odstavka navedeno, da je bila hčerka pri očetu živahna. To kaže, da si oče in hči le nista tako odtujena, kot to skuša prikazati toženka. Nezanemarljiva ni niti okoliščina, da so se stiki po začasni odredbi pričeli že 19.1.2001, kar je več mesecev pred odločanjem o pritožbi v tej zadevi in je to tako dolgo obdobje, da se je hči na očeta lahko privadila oziroma sta si navezala pristne stike, četudi teh spočetka resnično ne bi bilo. Zato bi bilo tudi iz tega razloga ob reševanju pritožbe v tem postopku nesmotrno, zlasti pa ne bi bilo v korist otroka, da bi se trajanje dolžine stikov spreminjalo. Naj pritožbeno sodišče toženo stranko opozori še na 2. odstavek 278. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki določa, da sodišče odloči o prenehanju začasne odredbe na predlog dolžnika, če so se okoliščine spremenile tako, da odredba ni več potrebna. To pomeni, da če bi se ob izvrševanju sedanje začasne odredbe pojavile na novo takšne okoliščine, ki bi imele za posledico razveljavitev začasne odredbe, bo toženka lahko predlagala njeno razveljavitev. Pritožbeno sodišče je zato, ker ob preizkusu obeh pritožb ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi v smislu 2. odst. 350. člena ZPP po uradni dolžnosti, pritožbi tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

 


Zveza:

ZZZDR člen 105, 105/1, 105, 105/1. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-4, 32, 32/2, 32/2-4.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy01NTc1Mw==