VSL sodba II Cp 1902/2000

Jedro

Nima sodnega varstva lastnik nepremičnine za prenehanje vznemirjanja, če nekdo posega v njegovo lastninsko pravico s posegi, ki so zakonsko dovoljeni.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, s katerim je ta zahtevala, da je tožena stranka dolžna opustiti vsakršno poseganje v lastninsko pravico tožeče stranke na parceli štev. 1544 k.o. P., še posebej je dolžna opustiti hojo in merjenje zemljišča ter izvajanje sprememb katastrskih podatkov na nepremičnini, da je dolžna umakniti zahteva za ugotovitev in evidenco sprememb katastrskih podatkov, ki jo je podala Republika Slovenija, zanjo DARS d.d. v zadevi parcelacije zemljišč za potrebe avtocestnega odseka Blagovica-Šentjakob pri Območni geodetski upravi Ljubljana, Izpostava Domžale, in da ji je dolžna tožena stranka povrniti pravdne stroške. Tožeči stranki je naložilo v povrnitev toženi stranki pravdne stroške. Zoper sodbo se je v roku pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe. Navaja, da je Republika Slovenija sprejela Uredbo o lokacijskem načrtu za avtocestni odsek Blagovica-Šentjakob - Ur.l. RS, št. 46/96 (v nadaljevanju Uredba), katera zemljišča se bodo odvzela posameznim lastnikom za potrebe gradnje avtoceste Blagovica-Šentjakob, med katerimi so navedene tudi tožnikove parcele št. 992/2, 981 in 695, vse k.o. P., med njimi pa ni parcele št. 680 iste k.o., medtem ko je parcela št. 1544 k.o. P. v glavnem nastala iz parcele št. 680. Na podlagi Uredbe je tožena stranka začela posegati v posest parcele št. 1544 oziroma 1544/2. Opravila je cenitev te parcele, pričela z meritvami na njej, poslala v podpisi tožeči stranki kupoprodajno pogodbo in začela postopek parcelacije parcele št. 1544, vse brez lastnikove prisotnosti, vednosti in odobritve. Tožeča stranka je pričela toženo stranko takoj opozarjati, da za ta dela ni izkazan javni interes, ker se nadvoz konča prej in se avtocesta tu ne nadaljuje, kar je tožena stranka naknadno tudi sama ugotovila. Opozarja na dopis PNZ z dne 10.9.1999, iz katerega izhaja, da odkup parcele št. 1544/2 k.o. P. ni potreben, ker na njej ni predviden gradbeni poseg. Tožba v tem postopku je nujna, kar potrjuje tudi zavrnitev pritožbe tožeče stranke zoper odločbo GU o razdelitvi parcele št. 1544 v parceli 1544/1 in 2. Pritožba se strinja, da je imela tožena stranka pravico do posameznih posegov v zemljišče tožeče stranke, vendar je imelo tako delovanje rok trajanja, to je do ugotovitve prenehanja javnega interesa. Tožeča stranka se ne strinja, da je tožba v tem postopku preuranjena, ker je potrebno zadevo reševati v upravnem postopku, kjer o pritožbi še ni odločeno in da s tožbo ni mogoče zahtevati umika predloga v upravnem postopku. Tožeča stranka je svoje pritožbene navedbe dopolnjevala in priložila nove listinske dokaze s pismeno vlogo z dne 24.10.2000, česar pa pritožbeno sodišče glede na to, da je vse to bilo vloženo izven pritožbenega roka, ni upoštevalo. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi pravilno ugotovilo, da ravnanje tožene stranke ni nedopustno in da zaradi njenih dejanj ni prišlo do takih posegov v lastninsko pravico tožnika, da bi bilo potrebno sodno varstvo, za kar je podala tudi ustrezne razloge. V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče na razloge sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi sklicuje, saj jih v celoti sprejema in obenem še dodaja: Po 42. členu Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) ima lastnik nepremičnine res pravico, če ga kdo neutemeljeno vznemirja, da s tožbo zahteva, da vznemirjanje preneha. Vendar je v kontekstu z navedenim določilom potrebno upoštevati tudi 8. člen ZTLR, ki določa, da se sme lastninska pravica odvzeti ali omejiti v skladu z Ustavo samo s pogoji, predpisanimi z zakonom. To pomeni, da če nekdo lastnika v njegovi lastninski pravici vznemirja s posegi, ki so dovoljeni z zakonom, lastnik za takšno vznemirjanje nima sodnega varstva in v takem primeru gre prav za poseganja, ki niso protipravna in so zakonsko dovoljena. Po 7. členu Zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji - Ur.l. RS št. 35/95 (v nadaljevanju Zakon) se namreč z izvajanjem prenosa lege gradbenih parcel na terenu prične takoj po uveljavitvi Uredbe o lokacijskem načrtu, pri čemer se meje parcel obravnavajo po veljavnih podatkih zemljiškega katastra in neudeležba predpisano vabljenih lastnikov ne zadrži postopka za izvedbo sprememb. Uredba o lokacijskem načrtu za avtocestni odsek Blagovica-Šentjakob je pričela veljati in v njej so gradbeni posegi predvideni tudi na tožnikovih parcelah štev. 992/2, 981 in 695 k.o. Prevoje oziroma iz njih pozneje nastali parceli št. 1544 iste k.o. Trditev pritožbe, da naj bi parcela štev. 1544 natala tudi iz parcele štev. 680 je neupoštevna, saj tožeča stranka za to trditev ne ponudi dokaza, ki bi bil sposoben ovreči dokaze, ki potrjujejo dejstvo, da je parcela štv. 1544 nastala iz parcele št. 992/2, 981 in 975, zlasti pa tožeča stranka ni dokazala, čeprav bi bila njena trditev, da je parcela št. 1544 nastala tudi iz parcele štev. 680, da so v tem postopku obravnavani posegi bili opravljeni na prvotni parceli štev. 680. Tudi dopis PNZ z dne 10.9.1999 (priloga A 11 v spisu) in njegova vsebina potrjena z dopisom DARS z dne 18.1.2000 (priloga A 13 v spisu) ni takšne narave, ki bi razveljavljal ali spreminjal Uredbo, kar pomeni, da zakonsko predpisanega javnega interesa za posege na sporni parceli ni ukinil. Poleg tega pa so bili vsi zatrjevani posegi,ki so predmet tega postopka, napravljeni pred dopisom (priloga A 11) kar javni interes posegov še dodatno potrjuje. Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi v smislu 2. odstavka 350. člena ZPP po uradni dolžnosti, pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 649/99
• VSK sklep I Cp 1449/2005
• VSC sklep Cp 2010/2005