<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep II Cp 1180/2000

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2001:II.CP.1180.2000
Evidenčna številka:VSL45218
Datum odločbe:07.03.2001
Področje:ZEMLJIŠKA KNJIGA
Institut:odpis nepremičnin - temelj - športa igra

Jedro

Četudi sta se sporni nepremičnini lastninsko že preoblikovali, se po določbi 1. odstavka 64. člena Zakona o športu glede na vrsto rabe štejeta za bivšo družbeno lastnino, ki je z uveljavitvijo citiranega zakona prešla v last lokalne skupnosti oz. športnega društva.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi. Zaznamba vložene pritožbe pri vl. št. 264 k.o. na nepremičninah s parc. št. 98/1 in 98/2 se izbriše.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ob zavrnitvi ugovora Republike Slovenije odločilo, da ostane v veljavi sklep zemljiškoknjižnega referenta Okrajnega sodišča v Novem mestu z dne 14.12.1999, opr. št. Dn 2887/99, po katerem se dovoli pri nepremičninah, vpisanih pri vl. št. 264 k.o., last Republike Slovenije, odpis parcel št. 98/1 igrišče in 98/2 parkirišče in vpis v nov vložek št. 915 k.o. z vknjižbo lastninske pravice za Športno društvo. Proti sklepu je Republika Slovenija vložila pritožbo iz razlogov napačne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Meni, da je bil sklep zemljiškoknjižnega referenta izdan na podlagi napačnega tolmačenja 64. člena Zakona o športu. Ne strinja se z razlogovanjem prvostopnega sodišča, da 64.člen Zakona o športu jasno določa, da so tudi bivša družbena zemljišča, na katerih so športne površine in so po Zakonu o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov v Republiko Slovenijo prešla v državno lastnino, postale s sprejemom tega zakona last lokalne skupnosti. Navaja, da citirani člen določa, da le športni objekti v družbeni lastnini postanejo na dan uveljavitve Zakona o športu družbena (pravilno: društvena) lastnina. Sklicuje se na 17. člen istega zakona, po katerem so športni objekti za športno dejavnost opremeljene in urejene površine in prostori in dodaja, da so športne površine tiste, ki imajo potrebno gradbeno dokumentacijo, iz katere naj bi izhajala namembnost objekta. Pritožnica zatrjuje, da so bile sporne nepremičnine na dan uveljavitve Zakona o športu po namembnosti kmetijska zemljišča, ki so postale last Republike Slovenije z dnem uveljavitve Zakona o skladu kmetijskih zemljišč, tj. dne 11.3.1993. Geodetska uprava RS, OGU Novo mesto je sicer z odločbo št. I-564/1994 z dne 30.11.1999 spremenila vrsto rabe spornih parcel 98/1 in 98/2 iz travnika v igrišče in parkirišče, vendar je to odločbo prejel Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS šele 6.1.2000. Ta odločba je bila izdana brez pritegnitve lastnika in je po mnenju pritožnice nezakonita. Nadalje navaja, da je bila dne 14.1.1998 sklenjena pogodba o prenosu kmetijskih zemljišč med Mestno občino Novo mesto, Občino Šentjernej, občino Škocjan in Republiko Slovenijo ter Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki naj bi državi omogočila, da bi poskrbela za spremembo vrste rabe v kmetijsko zemljišče, saj gre za objekte brez gradbenega dovoljenja, kar je po mnenju pritožnice drugi razlog, da navedene nepremičnine ne morejo postati last predlagatelja. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se sklep zemljiškoknjižnega referenta razveljavi. Pritožba ni utemeljena. Odločitev sodišča prve stopnje, da ostane v veljavi sklep zemljiškoknjižnega referenta z dne 14.12.1999, opr. št. Dn 2887/99, je pravilna in zakonita. Na podlagi tretjega odstavka 64. člena Zakona o športu (v nadaljevanju: ZSpo) postanejo športni objekti, ki jih pristojni organ lokalne skupnosti ne določi za objekte občinskega pomena, lastnina društev s pravnomočnostjo odločitve pristojnega organa lokalne skupnosti oziroma najkasneje v enem letu po uveljavitvi ZSpo (velja od 4.4.1998). Nobenega razloga za dvom ni v pravilnost ugotovitev prvostopnega sodišča, da sta nepremičnini s parc. št. 98/1 in 98/2 k.o. po geodetskih podatkih o vrsti rabe športna objekta, ki sta na podlagi uveljavitve citiranega zakona po določbi prvega odstavka 64. člena ZSpo v zvezi s tretjim odstavkom 64. člena ZSpo in pisnim soglasjem Občine (s sklepom občinskega sveta) postali last Športnega društva. Neutemeljene so trditve pritožnice, da sta bili sporni nepremičnini na dan uveljavitve ZSpo po namembnosti kmetijska zemljišča, last Republike Slovenije (RS) na podlagi prej uveljavljenega Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS (ZSKZ). Četudi sta se sporni nepremičnini lastninsko že preoblikovali, se po določbi prvega odstavka 64. člena ZSpo glede na njuno namembnost (športne površine) štejeta za bivšo družbeno lastnino, ki je s sprejemom ZSpo po citirani določbi postala last lokalne skupnosti oziroma športnega društva. Kot je v razlogih sklepa pojasnilo že sodišče prve stopnje, je zemljiškoknjižno sodišče (glede vpisa dejstev) vezano na pravnomočno odločbo geodetskega organa, ki je bila izdana v upravnem postopku (prvi odstavek 24. člena Zakona o zemljiški knjigi - ZZK). To se nanaša na vse spremembe v zvezi s parcelo (npr. oštevilčbe, posestne meje) in torej tudi na spremembo vrste rabe parcele - v športno površino. Ker sodišče ne more presojati pravilnosti in zakonitosti upravne odločbe, so pravno neupoštevne trditve pritožnice, ki se nanašajo na postopek, v katerem je bila izdana odločba o spremembi katastrskih podatkov. Po določbi 93. člena ZZK tudi v pritožbenem postopku ni dovoljeno izpodbijati podatkov o nepremičninah, ki jih je pravnomočno ugotovil ali določil organ, pristojen za vodenje katastra. V tej zvezi sodišče druge stopnje odgovarja na pritožbene trditve, da je odločba o spremembi rabe spornih parcel, št. I-564/1994 z dne 30.11.1999 (pravilno: 30.11.1995), na katero se sklicuje pritožnica v pritožbi, postala dokončna 22.1.1996 (priložena dokumentacija Republike Slovenije), pred 4.4.1998, tj. pred uveljavitvijo ZSpo in ne naknadno, kot skuša v pritožbi zmotno prikazati pritožnica. To pa po opisanem pomeni, da ni nobene prepreke za dovolitev zakonsko utemeljenega odpisa in pripisa nepremičnin po predlogu predlagatelja. Ker nista podana ne uveljavljana ne po uradni dolžnosti upoštevni pritožbeni razlogi (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in 63.členom ZZK), je bilo treba po določbi 2. točke 95. člena ZZK pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ter odrediti izbris zaznambe pritožbe.

 


Zveza:

ZSpo člen 64, 64/1, 64/3, 64, 64/1, 64/3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy01NTcyNQ==