VSL sklep I Cp 246/2001

Jedro

Vknjižba lastninske pravice se dovoli (samo) na podlagi javne ali zasebne listine, v kateri je nepremičnina označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiško knjigo, in ki vsebuje veljaven pravni temelj. Predlagatelj mora predpisane listine priložiti predlogu, sicer sodišče ne poziva na popravo predloga in predlog zavrne.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Zaznamba o zavrnitvi predloga pri vl.št. 1065 k.o. .... se izbriše.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor predlagatelja zoper sklep zemljiškoknjižne referentke zavrnilo in v celoti ohranilo v veljavi odločitev, da se predlog predlagatelja za odpis parc.št. 1381/10 od vl.št. 1065 k.o. ..... in vknjižbo lastninske pravice na podlagi sklepov Vlade zavrne. Zoper odločitev sodišča prve stopnje se iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje predlagatelj. Kot že v ugovoru ponovno navaja, da je isto prvostopenjsko sodišče na podlagi istih zemljiškoknjižnih listin enkrat že odločalo in na podlagi pravnomočnega sklepa Dn.št. 4818/98 lastninsko pravico na predlagatelja že vpisalo. O tem prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu ni zavzelo nobenega stališča, v tem delu sklepa ni mogoče preizkusiti, zato je podana absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Prvostopenjsko sodišče je povsem prezrlo tudi to, da je iz predloženih zemljiškoknjižnih listin nesporno razviden obseg premoženja Republike Slovenije, ki ga je kot stvarni vložek vložila v kapitalsko družbo Aerodrom Ljubljana d.d., če pa je sodišče prve stopnje menilo, da iz sklepa Vlade ne izhaja, katere nepremičnine je Vlada Republike Slovenije vložila kot stvarni vložek v Aerodrom Ljubljana d.d., bi lahko predlagatelja v postopku tudi pozvalo, da zemljiškoknjižni predlog dopolni ali predloži popravljeno listino. Predlagatelj poleg tega predlaga vpis lastninske pravice le na nepremičninah (infrastrukturnih objektih), ki jih je Republika Slovenija vložila v Aerodrom Ljubljana d.d. kot stvarni vložek, nikakor pa ne na zemljiščih, ki so ostala v lasti Republike Slovenije. Ker je sodišče prve stopnje torej zmotno ugotovilo vsebino listine, posledično pa napačno uporabilo 86. člen Zakona o zemljiški knjigi (Ur.l. RS, št. 33/95, v nadaljevanju ZZK), predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi oziroma ga spremeni, udeležencu Republiki Sloveniji pa naloži v plačilo stroške tega postopka, v primeru zamude tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje odločbe do plačila. Pritožba ni utemeljena. Ob preizkusu izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče ugotavlja, da v postopku na prvi stopnji ni bilo storjenih nobenih kršitev določb postopka. Sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa presoja zgolj tisto, kar je za zadevo odločilnega pomena in odločilna ne more biti osamljena drugačna odločitev istega sodišča na podlagi istih zemljiškoknjižnih listin, ko pa iz vložne številke 1065 k.o. ..... na drugi strani izhaja, da so bili predlogi predlagatelja za vpis lastninske pravice predvsem že večkrat zavrnjeni (zap.št. 5 do 9 vpisnega lista A2). Pritožbeno sodišče tudi ne more slediti pritožbenim navedbam predlagatelja, da bi moralo sodišče prve stopnje, če je menilo, da predloženi sklepi Vlade RS niso veljaven pravni temelj za vpis lastninske pravice, predlagatelja pozvati na ustrezno dopolnitev oziroma popravo predloga. 82. člen ZZK določa, da mora predlagatelj predlogu priložiti predpisane listine v izvirniku ali overjenem prepisu. Sodišče naloži predlagatelju ali tistemu, za katerega naj bi se pravica vpisala, da v določenem (torej naknadnem) roku predloži listine, na podlagi katerih bo vpis mogoč, vendar le če vpis na podlagi listin, ki jih je priložil predlogu predlagatelj, ni mogoč glede na zemljiškoknjižno stanje (prvi odstavek 69. člena ZZK). V konkretnem primeru ovir v zemljiški knjigi ni bilo, nepopoln oziroma neustrezen je bil predlog sam po sebi - v takem primeru pa poziv sodišča na predložitev listin z zakonom ni predviden. V skladu z določbo 21. člena ZZK se vknjižba dovoli (samo) na podlagi javne ali zasebne listine, ki mora poleg podatkov nepremičnine, s katerimi se le-te vpisujejo v zemljiško knjigo, vsebovati tudi veljaven pravni temelj. Neposredni pravni temelj pridobitve stvarnih pravic na nepremičnini je (šele) razpolagalni pravni posel, obstoj takega posla pa bi predlagatelj dokazal le s predložitvijo listine, ki bi tak zapis razpolagalnega pravnega posla tudi vseboval. Sklep o vlaganju premoženja v družbeno podjetje ter seznam parcel, ki so v lasti tistega, ki premoženje vlaga, z navedbo zemljiškoknjižnih vložkov in parcelnih številk, klavzule o razpolagalnem pravnem poslu (dovolitev vpisa lastninske pravice) ne vsebujeta. Nerazumljiv je tudi zapis v sklepu Vlade z dne 15. decembra 1994, da se ob vlaganju premoženja predhodno izločijo (med drugim tudi) zemljišča, vpis lastninske pravice pa se, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, predlaga na "cesti", ki je nenazadnje prav označba za zemljišče (pod gradbenim objektom oziroma gradbeno strukturo). Predlog predlagatelja za vpis lastninske pravice je sodišče prve stopnje torej pravilno zavrnilo že samo zaradi tega, ker predlagatelj listin, za katere je menil, da so podlaga za vpis, predlogu sploh ni priložil, tiste, ki jih je sodišče samo vpogledalo, pa ne vsebujejo vsega, kar je za uspešen in pravilen vpis lastninske pravice potrebno. Pritožbeno sodišče je temu ustrezno pritožbo predlagatelja kot neutemeljeno zavrnilo in v skladu z določbo drugega odstavka 95. člena ZZK potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. V skladu s to določbo je pritožbeno sodišče odločilo tudi o izbrisu zaznambe zavrnitve predloga v zemljiški knjigi. Predlagatelj nosi sam svoje stroške pritožbe. Odločitev o stroških je vsebovala v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 1314/99
• VSK sklep Cp 706/97
• VSL sklep II Cp 369/2000