VSL sklep II Cp 224/2001

Jedro

Utemeljenost višine zahtevane odškodnine zaradi nepremoženjske škode mora izhajati z dejstev, navedenih v tožbi, sicer ni pogojev za izdajo zamudne sodbe.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je toženec dolžan tožniku plačati odškodnino v znesku 800.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopenjske sodbe dalje do plačila. Proti takšni odločitvi sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje toženec. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava iz 1. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP), sodišču druge stopnje pa predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Svoj predlog pojasnjuje s tem, da zamudne sodbe ni mogoče izdati, če iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Tožnik v tožbi ne ponuja dokaze o telesnih bolečinah, navaja, da zahteva 50.000,00 SIT za psihične bolečine, pred tem pa pojasnjuje povsem drugo kategorijo škode, intenziteto strahu, neopredeljen je tožnikov zahtevek za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, še najmanj pa je po mnenju pritožnika jasna zahteva po plačilu 200.00,00 SIT zaradi razžalitve dobrega imena in časti. Pritožba je utemeljena. Pogoje za izdajo zamudne sodbe določa 318. člen ZPP. Eden izmed pogojev za izdajo take sodbe je tudi, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi. V konkretnem primeru tožnik od toženca zahteva plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, pri čemer v tožbi precej podrobno navaja, v kakšnem obsegu in koliko časa je trpel telesne bolečine in kakšne intenzitete so bile, navaja tudi okoliščine v zvezi s trajanjem in intenziteto strahu pred zdravljenjem, v zvezi z zmanjšanjem življenjskih aktivnosti ter tudi zatrjevano razžalitvijo dobrega imena in časti. Pri tem po oceni pritožbenega sodišča v tožbi navedena dejstva tudi niso v nasprotju s predloženimi dokazi, kljub temu pa utemeljenost tožbenega zahtevka na njihovi podlagi ni podana. Zahtevana višina denarne odškodnine za škodo, ki je tožniku (po oceni zatrjevanih dejstev) nastala, ne ustreza sprejeti sodni praksi oziroma je previsoka in bi zato izdaja zamudne sodbe pomenila kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Glede na zapisano je pritožbeno sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 354. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sklep I Cp 1063/2004
• VSL sklep I Cpg 111/2002
• VDS sklep Psp 8/2000