VSL sklep I Cp 1430/99

Jedro

Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bil tožnik opravilno sposoben v trenutku, ko je izročil toženki denar kot plačilo za njeno 17 let trajajočo pomoč na kmetiji, ni odločilno, da je sedaj opravilno nesposoben in da ima skrbnika.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala od tožene stranke plačilo v tolarski protivrednosti 5.500 DEM s pripadki. Naložilo je tudi plačilo pravdnih stroškov. Proti tej sodbi vlaga pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih ralogov. V razsodbi se sodišče sklicuje na izvedeniško mnenje prof. L., vendar ga zmotno tolmači. Meni, da ni s stopnjo gotovosti ugotovil, da bi bil tožnik 17.11.1993 sposoben razumeti svojih dejanj. To pa je v nasprotju z izvedenčevim dodatnim mnenjem. Izvedenec ni s stopnjo verjetnosti, ampak gotovostjo ugotovil, da to tožnik ni zmogel ugotoviti bistva in posledic denarnih poslov. V dodatnem mnenju izvedenec zapiše, da je mogoče sklepati na stanje dne 17.11.1993, saj je mnenje izdelano glede na september, stanje pa je bilo novembra nespremenjeno. Mnenje je treba interpretirati kot celoto in v zvezi s prvotnim mnenjem. Odločba centra za socialno delo je postala res pravnomočna dne 29.11.1993, vendar je bila izdana 10.11.1993. V tem času pa tožeča stranka ni bila opravilno sposobna. Na vročeno pritožbo tožena stranka ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Po uradni dolžnosti upoštevne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP/77 (Zakona o pravdnem postopku) v pravdi ni bilo. Pritožba uveljavlja smiselno bistveno kršitev določb iz 13. točke 2. odst. 354. čl. ZPP in trdi, da je v sodbi nasprotje med ugotovitvami o izvedeniškem mnenju in izvedeniškem mnenju samem. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus sodbe v smeri zatrjevane kršitve in ugotovilo, da ni podana. V celoti je ocenilo izvedeniško mnenje izvedenca prof. Jožeta L. tako, da iz tega mnenje ni mogoče s stopnjo gotovosti sklepati, da bi bil tožnik takrat, ko je dvignil denar, v takem duševnem stanju, da ne bi zmogel dvomiti bistvenih posledic opravljenega dejanja in da je bil zato opravilno sposoben. Pritožba se sklicuje na dopolnitev izvedeniškega mnenja z dne 17.8.1994 (list. št. 46). V tem dodatku je izvedenec zapisal, da za november 1993 ni dobil ustreznih zdravniških zapisov, ker jih ni bilo. Zato je sklepal na podlagi stanja, ki je bilo pred tem. V prvotnem izvedeniškem mnenju je namreč zapisal, da za mesec november ni točne dokumentacije. Sodišče prve stopnje je zato dodatno izvedeniško mnenje in zapis "pa je mogoče sklepati" ocenilo tako, da ne gre za stopnjo gotovosti. V zvezi s preizkusom dokazne ocene pa je treba pritožbi odgovoriti, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na druge dokaze. Pri tem je upoštevalo zaslišanja prič (list. št. 3) in celoten potek dogodkov, saj je tožnik najprej dvignil 4.500 DEM in izročil toženki, nato pa še 5.500 DEM, kar je po sklepu sodišča prve stopnje predstavljalo v celoti obljubljeni denar v znesku 10.000 DEM. Pravilno je ocenilo izpovedbo odvetnika Antona Z., ki je povedal, da je prišel tožnik k njemu v pisarno in mu povedal, da zaradi nestrinjanja sina mora spremeniti oporoko, saj je toženki najprej zapustil 10.000 DEM kot plačilo za to, kar mu je pomagala. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ocenilo, da je odločba o postavitvi skrbnika pričela učinkovati s pravnomočnostjo, to je po datumu, ko je tožnik dvignil sporni znesek. Tožnikovo stanje se spreminja, tako da je tudi v tem postopku sodišče prve stopnje celo uspelo opraviti njegovo zaslišanje. Tožnik je sam povedal, da se je odločil, da bo toženki dal 10.000 DEM, ker mu je pomagala pri delu, njuno razmerje pa je trajalo 17 let. Pravilno je sodišče prve stopnje upoštevalo, da je treba presojati celoten potek dogodkov oziroma ravnanje tožnika v celoti, s tem da je obrazložilo, da je bil sposoben razmejiti svoje ravnanje tudi v trenutku, ko je dvignil še zadnji znesek, to je 17.11.1993. Ker je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materilano pravo in ker pri tem ni zagrešilo nobene kršitve določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (368 čl. ZPP/77).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba X Ips 67/2004
• VSL sklep I Cp 4248/2009
• VSC Sklep I Cp 106/2021