VSL sklep II Cp 130/2000
| Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
|---|---|
| Oddelek: | Civilni oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CP.130.2000 |
| Evidenčna številka: | VSL45887 |
| Datum odločbe: | 14.12.2000 |
| Področje: | zavarovanje terjatev |
| Institut: | zastavna pravica - nepremičnina |
Jedro
Predmetna zastavna pravica na nepremičnini, ki ni vpisana v zemljiški knjigi, ni mogoča.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za zavarovanje denarne terjatve s predznambo zastavne pravice. Proti sklepu se zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje upnik ter sodišču smiselno predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni in predlogu ugodi. V pritožbi navaja, da je sodišče svojo odločitev oprlo na določbo 252. člena ZIZ, ki ureja zavarovanje bodoče in pogojne tejatve, vendar je dodalo dostavek, da je možno tako zavarovanje opraviti samo na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiško knjigo. Pritožnik pa trdi, da zakon tega slednjega ne določa. Pritožnik še pravi, da 254.člen ZIZ jasno opredeljuje, kaj vse mora upnik storiti in kakšne lsitine predložiti, da se rubežni popis izvede. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo in razlogi prvega sodišča. Pritožniku je potrebno vnovič pojasniti, da njegova terjatev ni zapadla terjatev, pri kateri bi bil mogoč rubež nepremičnine, o čemer govori 254.člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ. V obravnavani zadevi skuša upnik doseči zavarovanje bodoče terjatve, kakor jo določa 252.člen ZIZ. Edini način za zavarovanje bodoče terjatve pa je predznamba zastavne pravice. Predznamba je vpis v zemljiško knjigo (25.člen Zakona o zemljiški knjigi - ZZK). V obravnavani zadevi pa nepremičnina sploh še ni vpisana v zemljiški knjigi. Predznamba v tem primeru torej sploh ni izvedljiva ter bi bilo potrebno predlog že iz tega razloga zavrniti. Kot je obrazložilo že prvo sodišče, je pri nepremičninah, ki niso vpisane v zemljiško knjigo možno le zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico, ne pa tudi zavarovanje s predznambo le-te. Pritožba ne navaja ničesar takšnega, kar bi odločitev prvega sodišča lahko omajalo. Pravno naziranje pritožnika pa je, kot je pojasnjeno že zgoraj, napačno. Ker je pritožba neutemeljena, podani pa tudi niso razlogi, na kater je potrebno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep potrdilo (2.točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009
