VSL sodba I Cp 1198/99

Jedro

Pogoj za utemeljenost lastninskopravnega varstva po 42. členu ZTLR je med drugim v tem, da je poseg neutemeljen.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, po katerem bi se tožencem prepovedalo posegati v parcelo št. 3145/2 k.o. D... vas ter bi bili tudi v bodoče dolžni opustiti vsaka posestna dejanja na omenjeni nepremičnini; toženci pa bi v skladu z navedenim zahtevkom morali tožniku povrniti tudi njegove pravdne stroške skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Sodišče prve stopnje pa je zavrnilo tudi podredni zahtevek na ukinitev pravice koriščenja dela zgoraj navedene parcele v korist vsakokratnega lastnika parcele 286 k.o. D... vas ter povrnitev pravdnih stroškov. Proti sodbi se iz vseh pritožbenih razlogov v dveh ločenih, pravočasnih vlogah pritožuje tožnik ter sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni ter ugodi primarnemu ali pa podrednemu zahtevku, sicer pa naj sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožnik najprej graja pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja in navaja, da so mnoge zaslišane priče povedale, da so toženci vozili ob svetu tožeče stranke in nanj niso zavijali ter da so se problemi začeli šele v letu 1991. Navedeno naj bi potrjevala tudi geodetska izmera. Dalje pravi, da je zaključek sodišča, češ da spremenjenih razmer ni, napačen, saj bi naj se te odražale že v tem, da sedanji gospodar (tožnik) želi urediti svoj način koriščenja zemljišča. V drugi vlogi pritožnik izpostavlja, da mnenje sodnega izvedenca dokazuje, da služnostna pot poteka pretežno po zemljišču tožencev, razen v delu, ki se nahaja vzporedno s parcelo tožencev št. 286. Takšno stanje v naravi ("zemljišče v obliki zoba") pa naj bi bilo nenaravno in se ni moglo oblikovati samo po sebi, marveč naj bi bil tako oster ovinek posledica zavestnega ravnanja. Dalje navaja, da je breme dokazovanja, da je služnostna pot potekala tako kot sedaj že pred letom 1991, na strani tožene stranke, pravi pa tudi to, da bi moralo sodišče vse dokaze obravnavati kompleksno. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče nima pomislekov v odločitev in razloge prvega sodišča. Ker tožnik v obravnavani zadevi toži na prenehanje poseganja v njegovo nepremičnino, toženci pa se zahtevku upirajo z ugovorom, da poteka po tem delu zemljišča služnostna pot, so za obravnavano zadevo relevantna dejstva glede obstoja služnostne poti. Ker toženci smiselno zatrjujejo priposestvovano služnostno pravico, je bilo potrebno ugotoviti, ali lastniki sporno pot uporabljajo že dvajset let, vsakokratni lastnik parcele 3145/2 k.o. D...a vas pa se temu ni upiral. Ker je tožnik zatrjeval, da se je trasa sporne poti v tem čas spremenila, je bilo tudi to vprašanje odločilnega pomena za obravnavano zadevo. Navedena dejanska vprašanja se nanašajo na odločitev o primarnem tožbenem zahtevku. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo. Ključnega pomena je ravno dokaz s primerjavo letalskih fotografij, ki jo je izdelal Center za kriminalistične preiskave. Na podlagi tega dokaza je prvostopno sodišče lahko ugotovilo, da je trasa sporne poti leta 1995 posegala v zemljišče tožnika celo manj kot leta 1975; torej ravno nasprotno kot zatrjuje tožnik. V vsem tem času so torej toženci sporno pot uporabljali v korist svojih zemljišč ali povedano drugače: služnost so dvajset let dejansko izvrševali, dejansko stanje pa ne nudi podlage za zaključek, da je tožnik temu nasprotoval. Takšen zaključek bi bil tudi protispisen, saj tožnik sam zatrjuje, da je postal solastnik sporne parcele šele v letu 1995. Ker pa so toženci služnostno pravico na ta način priposestvovali (54.člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR), tudi ni podana predpostavka za varstvo lastninske pravice po 42.členu ZTLR. Tožbo na prenehanje vznemirjanj je mogoče vložiti oziroma je ta utemeljena le v primeru, če so posegi v nepremičnino neutemeljeni. Izvrševanja služnosti pa ni mogoče šteti za neutemeljen poseg, kajti bistvo te stvarne pravice je ravno v tem, da lastninsko pravico na tak ali drugačen način omejuje v korist gospodujočega zemljišča. Primarni zahtevek je prvostopno sodišče tako utemeljeno zavrnilo. Pritožba pravilno ugotovljenega dejanskega stanja ne uspe spodbiti. Pavšalne pritožbene navedbe, češ da bi moralo sodišče dokaze obravnavati kompleksno, pa ne držijo. Izjemno nazornemu dokazu - izvedenskemu mnenju uprave kriminalistične službe namreč noben drug dokaz ne nasprotuje. Ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju pa je prvo sodišče (kot je bilo povzeto tudi zgoraj) pravilno uporabilo materialno pravo ter primarni zahtevek zavrnilo. Srž podrednega zahtevka na ukinitev služnostne pravice je bila v vprašanju, ali so razmere tolikanj spremenjene, da bi bila na mestu uporaba pravila 58.člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, ki govori o prenehanju služnosti. Ukinitev le-te lahko lastnik zahteva takrat, kadar postane ta nepotrebna za uporabo gospodujoče stvari ali če preneha razlog, zaradi katerega je bila ustanovljena. Edino dejstvo, ki ga tožnik zatrjuje, je, da so se razmere spremenile, saj je postal večinski solastnik ter ima drugačne namene z uporabo spornega zemljišča kot so jih imeli njegovi pravni predniki. Sprememba lastništva pa sama po sebi ne pomeni razloga, ki bi utemeljeval ukinitev služnostne pravice. Bistvo stvarne pravice je ravno v tem, da je vezana na stvar in ne na osebo ter torej s spremembo lastništva ne preneha. Česa drugega pa tožnik niti ne zatrjuje. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju, ki ga pritožba ne uspe omajati, pa je odločitev prvega sodišča tudi v delu, ko zavrne podredni zahtevek, pravilna. Ker je pritožba neutemeljena ter niso podani razlogi, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo potrdilo (368. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77, katerega določbe je bilo potrebno upoštevaje 498. člen sedaj veljavnega ZPP še uporabiti v tej zadevi).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cp 1449/2000
• VSC sodba Cp 367/2000
• VSL sklep I Cp 510/2004