VSL sklep II Cp 50/2000

Jedro

Zakon o nepravdnem postopku ureja samo postopek za ureditev meje, če je le ta sporna, ne pa postopka za obnovo meje, ko le ta ni sporna ali pa je že bila pred tem urejena v mejnem ugotovitvenem postopku.

 

Izrek

: Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za ureditev meje. Tako je odločilo, ker meja med udeleženci ni sporna. Proti sklepu se pritožujeta predlagatelja. Uveljavljata vse pritožbene razloge in predlagata, da sodišče druge stopnje sklep razveljavi. Navajata, da je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka, ker prvo sodišče v nasprotju s 362. členom Zakona o pravdnem postopku ni opravilo dejanj, ki mu jih je s sklepom naložilo višje sodišče. Pravno zgrešeno je stališče prvega sodišča, da meja ni sporna. Vsi udeleženci se strinjajo, da se mejnik koplje na prvotno mesto iz leta 1983, ta točka pa je sporna. Sporni mejni prostor je ugotovilo že višje sodišče. Zakon o nepravdnem postopku govori o ureditvi, ne določitvi meje. Razlika med upravnim in sodnim postopkom je določena glede na to, ali se udeleženci strinjajo glede poteka meje. Predlagateljema je bila odvzeta ustavna pravica do sodnega varstva. Pritožba ni utemeljena. Odločitev prvega sodišča je v dejanskem in materialnopravnem pogledu pravilna. Iz nespornih dejanskih ugotovitev namreč izhaja, - da je bila meja med zemljišči udeležencev že urejena na podlagi soglasij vseh udeležencev v mejnem ugotovitvenem postopku v letu 1983, - da je bil ob rekonstrukciji ceste premaknjen v letu 1983 vkopani mejnik na tromeji, - da postopek za obnovo meje pred pristojnim upravnim organom v letu 1991 ni bil uspešen, ker nasprotni udeleženci niso dali ustreznega soglasja, - da je med strankami nesporno, da mora biti mejno znamenje postavljeno v točko, kot je bilo na tromejo postavljeno v upravnem postopku v letu 1983. Na podlagi teh dejanskih ugotovitev pa je pravilen sklep prvega sodišča, da meja med strankami ni sporna, saj vsi soglašajo, da se mejnik vkoplje na mesto, kot je bil vkopan in kot so bile določene koordinatne točke v letu 1983 v upravnem postopku. Meja torej med strankama ni sporna, ZNP pa ureja samo postopek za ureditev meje, če je le ta sporna, ne pa postopka za obnovo meje, ko le ta ni sporna ali pa je že bila pred tem urejena v mejnem ugotovitvenem postopku. Pravilen je tudi nadaljnji sklep prvega sodišča, po katerem lahko predlagatelj, če nasprotni udeleženec nasprotuje postavitvi mejnika, v pravdnem postopku doseže od nasprotnega udeleženca, da postavitev mejnika v točko, kot je bila določena v mejnem ugotovitvenem postopku v letu 1983, tudi dopusti. Res prvo sodišče ni opravilo dejanj, ki mu jih je v prvem razveljavitvenem sklepu naložilo pritožbeno sodišče. Vendar pa opustitev izvedbe teh dejanj ne predstavlja absulutne bistvene kršitve določb postopka, relativne bistvene kršitve določb postopka pa prav tako ne, ker izvedba teh dejanj za izpodbijano odločitev ni bila potrebna. Po ugotovitvi, da prvo sodišče ni zagrešilo kakšnih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na kar mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje po določbi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP. Odločitev o stroških pritožnika v zvezi s pritožbo je zajeta z zavrnilnim izrekom sklepa.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 4277/05
• VSL sklep II Cp 2079/99
• VSL sklep II Cp 624/2000