<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep II Cp 1655/2000

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CP.1655.2000
Evidenčna številka:VSL45912
Datum odločbe:02.11.2000
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
Institut:ugotovitvena tožba - premoženjska razmerja med zakonci

Jedro

Kadar tožeča stranka s tožbo zahteva, da sodišče na podlagi pravnomočne sodbe določi delež dolžnika na skupnem premoženju in nato zahteva izvršbo na ta delež, gre za ugotovitveno tožbo, predvideno s posebnim predpisom, zato ni dolžna ne zatrjevati in ne izkazovati pravnega interesa. Obstoj pravnomočne sodbe je materialnopravna in ne procesna predpostavka za vložitev tožbe po prvem odstavku 57. člena ZZZDR.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo, tožeči stranki pa naložilo, da mora toženi stranki povrniti 155.658,00 SIT pravdnih stroškov. Proti sklepu se je pritožila tožeča stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko se je oprlo na podlago petega odstavka 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), preje četrti odstavek 142. člena Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIP). Materialno podlago tožbenega zahtevka predstavlja 57. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), ki določa, da lahko upnik na podlagi pravnomočne sodbe zahteva, da sodišče določi delež dolžnika na skupnem premoženju in nato zahteva izvršbo na ta delež. Upnik je dne 2.11.1995 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložil predlog za izvršbo zoper drugotoženca za izterjavo denarne terjatve. Sodišče je predlogu ugodilo in dne 20.11.1995 izdalo sklep o izvršbi. Izvršba je postala pravnomočna 6.12.1995. Tožeča stranka je vložila tožbo dne 1.9.1997, to je po dnevu pravnomočnosti sklepa o izvršbi. V primeru sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine je sklep sestavljen iz dveh delov, in sicer kondemnatornega dela, s katerim sodišče naloži dolžniku plačilo terjatve v določenem roku in dela, s katerim sodišče dovoli poplačilo teh terjatev. V primeru, da postane kondemnatorni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine pravnomočen, zaživi samostojno življenje in ima enak položaj kot pravnomočna sodna odločba, saj dolžnik nima več možnosti ugovarjati temelju in višini terjatve. Tožeča stranka je tako v času vložitve tožbe razpolagala z odločbo, ki je vsebinsko enaka kot pravnomočna sodba. Izpolnjevala je vse pogoje za vložitev tožbe na podlagi 57. člena ZZZDR. Pritožba je utemeljena. Iz trditvenega gradiva tožeče stranke izhaja, da sta toženca pridobila v času trajanja zakonske zveze skupno premoženje, zato tožeča stranka s tožbo od sodišča terja ugotovitev, da je sporna nepremičnina skupno premoženje tožencev, pri čemer je delež vsakega od njiju eno polovico. Materialnopravne podlage za rešitev tega spora, upoštevajoč zatrjevano dejansko podlago, ne predstavlja določilo petega odstavka 168. člena ZIZ (prej četrti odstavek 142. člena ZIP), ampak prvi odstavek 57. člena ZZZDR. Ta določa, da lahko upnik na podlagi pravnomočne sodbe zahteva, da sodišče določi delež dolžnika na skupnem premoženju in nato zahteva izvršbo na ta delež. Načeloma je sicer pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je ugotovitvena tožba dopustna samo, če ima tožnik pravni interes na ugotovitvi pravice ali pravnega razmerja (drugi odstavek 181. člena ZPP), vendar pa je pri tem prezrlo, da se takšna tožba lahko vloži, če je tako predvideno s posebnim predpisom. Prav takšen predpis, ki tožečo stranko odvezuje dolžnosti izkazovanja pravnega interesa, pa je že citirano pravilo iz prvega odstavka 57. člena ZZZDR. Razlogovanje sodišča prve stopnje, da bi morala tožeča stranka vložiti dajatveno, ne pa ugotovitveno tožbo, zato ni pravilno. Ob nakazani pravni presoji, ki jo vsebuje prvi odstavek 57. člena ZZZDR, se kot povsem nepomembno pokaže dejstvo, ali je tožeča stranka v izvršilnem postopku, opr. št. 32503/95 kot izvršilno sredstvo predlagala le prodajo premičnin, ne pa tudi prodajo nepremičnin. Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Ob izkazanem pravnem interesu za vložitev ugotovitvene tožbe bo moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka. V okviru takšnega meritornega odločanja bo moralo med drugim presoditi, ali je podana materialnopravna predpostavka za vložitev ugotovitvene tožbe iz prvega odstavka 57. člena ZZZDR, to je obstoj pravnomočne sodbe. Če so navedbe tožeče stranke o pravnomočnosti sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 20.11.1995, opr. št. 32503/95 (kot sicer izhaja iz priloge A11), točne, ne bo mogoče zavrniti tožbenega zahtevka zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije tožeče stranke. Sklep o izvršbi namreč vsebuje tudi kondemnatorni del, v katerem sodišče odloči o obstoju terjatve (drugi odstavek 44. člena ZIZ), vsebinsko pa se le ta ujema s plačilnim nalogom.

 


Zveza:

ZZZDR člen 57, 57/1, 57, 57/1. ZPP člen 181, 181/2, 181, 181/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy01NTA2Mw==