<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 1905/99

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CP.1905.99
Evidenčna številka:VSL45486
Datum odločbe:08.11.2000
Področje:obligacijsko pravo - pogodbeno pravo - stanovanjsko pravo
Institut:obratovalni stroški - upravnik večstanovanjskih objektov - aktivna legitimacija - pogodba o naročilu

Jedro

Določbo 29. člena SZ o vlogi upravnika kot zastopnika lastnikov stanovanj pred sodišči in upravnimi organi v sporih o njihovih pravicah in koristih je treba upoštevati le v razmerju do tretjih oseb. Obveznost toženke do tožeče stranke, katere izpolnitev slednja terja v tem postopku, pa ima svoj izvor v Pogodbi o opravljanju storitev upravljanja stanovanjske hiše, ki jo je treba opredeliti po vsebini kot pogodbo o naročilu (člen 749. - 770. ZOR). Ker tožeča stranka izterjuje stroške, ki jih mora v skladu z določbo 1. odst. 759. čl. ZOR naročitelj (toženka) povrniti prevzemniku naročila (tožeči stranki), skupaj z obrestmi od dneva, ko jih je plačal, je tožeča stranka aktivno legitimirana za izterjavo teh stroškov v svojem imenu (in ne kot "zakoniti zastopnik"), povsem neodvisno od vira sredstev za kritje stroškov obratovanja in brez potrebe po pravno nedoslednem mešanju vrst obveznosti glede na način njihovega nastanka med pogodbenimi in nepogodbenimi obveznostmi.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka tožeče stranke se pridrži za končno odločbo.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi istega sodišča z dne 20.1.1995, opr. št. III I 232/95-2, tudi v kondemnatornem delu in zahtevek tožeče stranke za plačilo zneska 20.113,00 SIT s pripadki v celoti zavrnilo. Izreklo je še, da tožeča stranka sama nosi svoje stroške postopka. Zoper sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka vložila pritožbo. Izpodbija jo v celoti iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Sodišču prve stopnje očita, da je v obrazložitvi izpodbijane sodbe ugotovilo, da pogodbeno razmerje med strankama ni sporno, kljub temu pa je zahtevek tožeče stranke zavrnilo z obrazložitvijo, da slednja kot upravnik ni aktivno legitimirana za izterjavo stroškov v svojem imenu - vse to ob nadaljnji ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je ena izmed nalog upravnika tudi ta, da razdeljuje stroške in izterjuje prispevke skladno s pogodbo o upravljanju in določbami Stanovanjskega zakona (28. člen). V tem vidi tožeča stranka obstoj tako pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka kot tudi pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava, saj je z določbo 29. člena Stanovanjskega zakona opredeljena vloga upravnika kot zakonitega zastopnika lastnikov stanovanj kvečjemu v primeru uveljavljanja njihovih pravic pred sodnimi in drugimi organi v razmerju do tretjih oseb. V nasprotnem upravnik nikoli ne bi mogel v imenu lastnikov stanovanj kot njihov zastopnik sodnim potem terjati plačila stroškov od posamičnega lastnika, ki stroškov ne plačuje, saj bi bil glede zastopanja vselej v koliziji (kot zakoniti zastopnik tako rednih plačnikov kot tudi neplačnikov). Končno pa je po mnenju tožeče stranke zmotna tudi dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje o viru sredstev za kritje stroškov obratovanja stanovanjskega objekta, saj tožeča stranka gotovo ne bi razpolagala z vsemi dokumenti (računi itd.) in jih tudi predložila sodišču, če ne bi z njimi želela dokazati ravno tega, da je stroške za opravljene storitve v korist toženke poravnala prav tožeča stranka. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe na način, da se plačilni nalog (kondemnatorni del sklepa o izvršbi) vzdrži v veljavi, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Toženka je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje. Pritožba je utemeljena. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki kot upravniku stanovanjske hiše na P...ovi 26 v Ljubljani materialnopravno zmotno odreklo aktivno legitimacijo za izterjavo neplačanega dela stroškov od toženke za njeno stanovanje v obdobju od maja do oktobra 1994 (za toplo vodo, hladno vodo, odvoz smeti, ogrevanje in obratovalne stroške). S tem v zvezi je neupoštevno sklicevanje sodišča prve stopnje na določbo 29. člena Stanovanjskega zakona (SZ), saj je treba pritrditi pritožbeni navedbi tožeče stranke, da je treba to določbo o vlogi upravnika kot zastopnika lastnikov stanovanj pred sodišči in uupravnimi organi v sporih o njihovih pravicah in koristih razumeti le v razmeruju do tretjih oseb. Obveznost toženke do tožeče stranke, katere izpolnitev slednja terja v tem postopku, pa ima svoj izvor v Pogodbi o opravljanju storitev upravljanja stanovanjske hiše (priloga A3 spisa), ki jo je treba opredeliti po vsebini kot pogodbo o naročilu (členi 749. - 770. Zakona o obligacijskih razmejrih - ZOR). Po tej pogodbi se je tožeča stranka kot upravnik zavezala, da bo zagotavljala naročnikom (med katerimi je tudi toženka kot lastnica stanovanja v stanovanjski hiši na Polanškovi 26 v Ljubljani glede na določilo 11. člena navedene pogodbe v zvezi s priloženim seznamom lastnikov - podpisnikov pogodbe in določbe 15. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih in kar očitno tudi sodišče prve stopnje ne šteje za sporno) opravljanje storitev, naštetih v 2. členu pogodbe. V teh storitvah so zajete med drugimi tudi obveznosti tožeče stranke, da vodi knjigovodstvo in finančno poslovanje stanovanjske hiše in funkcionalnega zemljišča, ki gredo v breme lastnikov ter da skrbi za redno poravnavanje stroškov lastnikov (med katere spadajo tudi stroški za toplo vodo, hladno vodo, odvoz smeti, ogrevanje in obratovalni stroški) v skladu z dogovorjenim načinom plačila in s skrbjo za izterjavo teh stroškov. Gre torej za izterjavo vseh tistih stroškov, ki jih mora v skladu z določbo 1. odst. 759. člena ZOR naročitelj (toženka) povrniti prevzemniku naročila (tožeči stranki), skupaj z obrestmi od dneva, ko jih je plačal. Prav od tu črpa tožeča stranka aktivno legitimacijo za izterjavo v svojem imenu (in ne kot "zakoniti zastopnik"), povsem neodvisno od vira sredstev za kritje stroškov obratovanja in brez potrebe po pravno nedoslednem mešanju vrst obveznosti glede na način njihovega nastanka med pogodbenimi in nepogodbenimi obveznostmi. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava pa je ostalo dejansko stanje v postopku na prvi stopnji nepopolno ugotovljeno o tem, katera plačila je tožeča stranka opravila v spornem obdobju (tudi) za toženo stranko, čeprav je tožeča stranka ponujala listinska dokazila s tem v zvezi že v postopku na prvi stopnji. Zato je bilo treba po obrazloženem sodbo sodišča prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 370. člena ob izdaji prvostopne sodbe še veljavnega Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77 (prehodna določba prvega odstavka 498. člena sedaj veljavnega ZPP) razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, da bo v ponovljenem postopku mogoče dokazovanje dopolniti v pravkar nakazani smeri in nato o veljavnosti plačilnega naloga (kondemnatornega dela sklepa o izvršbi) ponovno odločiti. Izrek o stroških pritožbenega postopka tožeče stranke temelji na določbi tretjega odstavka 166. člena ZPP/77, medtem ko o stroških pritožbenega postopka tožene stranke v zvezi z odgovorom na pritožbo ni bilo treba odločati, ker niso bili priglašeni.

 


Zveza:

ZOR člen 749, 750, 751, 752, 753, 754, 755, 756, 757, 758, 759, 760, 761, 762, 763, 764, 765, 766, 767, 768, 769, 770, 749, 750, 751, 752, 753, 754, 755, 756, 757, 758, 759, 760, 761, 762, 763, 764, 765, 766, 767, 768, 769, 770. SZ člen 27, 27/1, 29, 27, 27/1, 29.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy01NTAzNg==