VSL sodba II Cp 1466/2000

Jedro

Čeprav se je tožnica vpisala na fakulteto že l. 1995 in je v obdobju do 1.2.2000 zaključila le 1. letnik, ima pravico do preživnine če dokaže, da sedaj redno študira, pa čeprav kot izredna študentka. Zahtevek za preživljanje namreč uveljavlja samo za obdobje, ko je dokazano uspešno opravljala izpite.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo naložilo tožencu plačevanje preživnine od 1.2.2000 dalje v višini 23.000,00 SIT za njegovo polnoletno hči tožnico Moniko T.. Preživnino, ki zapade do pravnomočnosti sodbe je dolžan plačati v 15-tih dneh, v bodoče dospele obroke pa do 15. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude tudi z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Toženca je obsodilo tudi na plačilo pravdnih stroškov v višini 20.695,00 SIT, prav tako z zamudnimi obrestmi. Višji tožbeni zahtevek (razlika do 35.000,00 SIT) je zavrnilo. Zoper to sodbo se pritožuje toženec iz vseh treh pritožbenih razlogov iz 1. odst. 338. čl. ZPP in predlaga spremembo sodbe tako, da bo tožbeni zahtevek v celoti zavrnjen, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da redno šolanje pomeni, da se študent v vsakem novem šolskem letu vpiše v višji letnik študija in ne v isti letnik, kar bi v konkretnem primeru pomenilo, da bi bila tožnica sedaj že v četrtem letniku fakultete in bi imela status rednega študenta. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v 1. odst. 123. čl. jasno določa, da so starši dolžni preživljati svoje otroke le, če se redno šolajo. Glede na to dolžnost preživljanja polnoletnega otroka s strani staršev obstaja le v primeru, če otrok izpolnjuje svoje študijske obveznosti in študij konča v rednem roku. V konkretni zadevi pa za tožečo stranko ni mogoče govoriti, da svoje študijske obveznosti izpolnjuje v rednih rokih, saj se je prvič vpisala na Fakulteto za računalništvo že leta 1995, vendar ni niti študirala niti ni obiskovala predavanj. Kasneje se je vpisala na Ekonomsko fakulteto in sicer izredno, pri čemer je šolnino plačal toženec, vendar vse do leta 1999 tožnica ni študirala, ampak je igrala košarko, tako da je prvi letnik uspela zaključiti šele konec leta 1998/99. Sedaj je izredno vpisana v 2. letnik fakultete. Sodišče, ki je ugotovilo, da je študij tožeče stranke vse do leta 1999 pešal, je na to povsem nekritično zaključilo, da je tožeča stranka izkazala, da bo v bodoče redno študirala. Toženec meni, da na podlagi nekaj opravljenih izpitov ni mogoče sklepati, da bo tožnica od sedaj naprej redno študirala, še zlasti glede na pretekle rezultate. Poleg tega pa že samo dejstvo, da je tožeča stranka izredna študentka, izključuje preživninsko dolžnost tožene stranke. Ob tem pa toženec v pritožbi poudarja, da pravice do preživnine ne bi nikoli osporaval, če bi bila tožnica do nje upravičena. Tožnik pa se pritožuje tudi zoper višino preživnine, saj jo je sodišče določilo v višini 20.695,00 SIT mesečno, kljub temu da njegov osebni dohodek znaša povprečno nekaj čez 73.000,00 SIT. Očitno je, da je sodišče ocenilo, da tožencu za njegovo preživljanje zadošča 50.000,00 SIT, medtem ko predstavljajo stroški tožnice povprečno 70.000,00 SIT. Pritožnik meni, da je tako dosojena preživnina previsoka. Končno pa je sodišče previsoko odmerilo stroške, ki naj bi jih imela tožeča stranka. Pritožba ni utemeljena. Bistvo pritožbe je v njeni drugačni razlagi določbe 1. odst. 123. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, kot pa jo razlaga sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje pravi, da je tožnica s potrdilom o vpisu Univerze v Ljubljani, Ekonomske fakultete z dne 15.9.1999 in fotokopije indeksa dokazala, da se je odločila, da bo redno študirala in da je torej to svojo namero s temi listinami tudi izkazala. Očitno je torej, da sodišče prve stopnje veže pojem "redno šolanje" na točno določeno časovno obdobje, ne pa tako kot pritožba, ko ta pojem veže na celotno študijsko obdobje in na redno vsakoletno izpolnjevanje študijskih obveznosti. Pritožbeno sodišče pri tem ugotavlja, da je tožnica res izkazala, da je začela redno študirati in če je temu tako, potem tudi pritožbeno sodišče nima pomisleka v odločitev sodišča prve stopnje, da je toženec tožnici prav iz tega razloga, ker se sedaj redno šola dolžan plačevati preživnino. Razlaga toženca v pritožbi je po mnenju pritožbenega sodišča preozka in se pojem "redno šolanje" mora vezati na konkretno obdobje, za katero se zahteva preživnino. Tožnica zahteva preživnino od 1.2.2000 in za to obdobje je izkazala, da se redno šola oziroma, da študij jemlje resno. Zato pritožbeno sodišče tudi dejstva, da je vpisana izredno, ne šteje kot oviro, ki bi izključevala preživninsko obveznost toženca. Pritožba pa graja tudi dosojeno višino preživnine v znesku 23.000,00 SIT. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da ta preživnina, četudi tožničine potrebe ne bi bile take, kot jih je ugotovilo sodišče, bistveno nižje pa prav gotovo ne morejo biti, ne predstavlja preživnine, ki bi bila v nasprotju z določbo 129. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih po kateri se preživnina določa po potrebi upravičenca ter zmožnostih zavezanca. Sodišče pri obrazlaganju tako dosojene višine preživnine pravi, da ta preživnina še ne more ogroziti toženčevega preživljanja. Tudi pritožbeno sodišče meni, da je temu res tako, pri tem pa le dodaja, da znesek 23.000,00 SIT mesečno ne predstavlja niti 800,00 tolarjev dnevno, kar prav gotovo ne more biti pretiran znesek. Tudi odločitev o stroških je pravilna. Odvetniški stroški so bili odmerjeni v skladu s tar. št. 13, odst. 2. tč. d) v višini 100 tč., takse pa v skladu s tar. št. 1 Zakona o sodnih taksah. Pritožbeno sodišče torej ugotavlja, da je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo ob pravilni ugotovitvi dejanskega stanja. Ker ob tem ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki jih pritožba povsem neopredeljeno uveljavlja, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo v skladu s 353. čl. ZPP zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cp 850/2004
• VSL sodba IV Cp 2144/2005
• VSL sodba IV Cp 2876/2005