VSL sklep II Cp 1706/2000

Jedro

Kadar tožeča stranka oceni vrednost spornega predmeta v tožbi in gre za tožbeni zahtevek, ki se ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo tožeča stranka navede v tožbi. Ker se pri ugotovitvenih tožbah označuje kot vrednost spornega predmeta vrednost interesa tožeče stranke, sodišče ni dolžno postopati po tretjem odstavku 44. člena ZPP po uradni dolžnosti.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani je sklenilo, da v tej zadevi ni stvarno pristojno za odločanje in da bo po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopljena Okrajnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. Zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in posledično zaradi zmotne uporabe materialnega prava, se je zoper tak sklep pritožila tožeča stranka. V pritožbi navaja, da je v tožbi res označila vrednost spornega predmeta na znesek 1,100.000,00 SIT, vendar je pri pisanju tega zneska napravil tožnik tipkarsko napako, saj je imel v mislih označitev spornega predmeta na 110,000.000,00 SIT, kolikor v resnici tudi znaša vrednost pogodb, ki so predmet tožbenega zahtevka. Tožbo je zato pravilno naslovil na Okrožno sodišče v Ljubljani, le številka vrednosti je bila nepravilno zapisana. Iz vsebine tožbenih navedb izhaja, da je vrednost sklenjenih pogodb 113,879.645,70 SIT. Gre za očitno nesorazmerje med označbo višine spornega predmeta in tožbenimi navedbami glede vrednosti sklenjenih pogodb, kar pomeni, da bi prvostopenjsko sodišče moralo v taki situaciji uporabiti določbo tretjega odstavka 44. člena ZPP ter se prepričati o pravilnosti navedene vrednosti. Predlaga, da višje sodišče njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter odloči, da je o predmetni zadevi stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, podrejeno pa, da se sklep razveljavi in vrne zadeva sodišču prve stopnje zaradi ugotavljanja pravilnosti navedbe vrednosti spornega predmeta. Pritožba ni utemeljena. Glede na dejstvo, da se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek in da je tožeča stranka kot vrednost spornega predmeta navedla v tožbi 1,100.000,00 SIT, je odločitev Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki jo je oprlo na določbe 30. in 32. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), pravilna, saj je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi, kot to določa drugi odstavek 44. člena ZPP, na katerega se pravilno sklicuje tudi sodišče prve stopnje, čeprav navaja napačen odstavek. Trditve pritožnika v pritožbenem postopku, da je pomotoma označil znesek 1,100.000,00 SIT, čeprav je hotel kot vrednost tožbenega zahtevka označiti 110,000.000,00 SIT, v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati. V tem postopku se namreč presoja le pravilnost odločitev sodišča prve stopnje in ugotavljanje eventuelnih napak, ki bi jih pri tem storilo, ne služi pa popravljanju lastnih napak strank, če je dejansko do njih prišlo. Pritožbena trditev, da bi sodišče prve stopnje moralo glede na očitno nesorazmerje med označbo višine spornega predmeta in tožbenimi navedbami glede vrednosti sklenjenih pogodb uporabiti določbo tretjega odstavka 44. člena ZPP ter se prepričati o pravilnosti navedene vrednosti, je neutemeljena. Če sodišče prve stopnje sprejme navedeno vrednost spornega predmeta v tožbi, je ta odločilna. Tako je ravnalo tudi sodišče prve stopnje, ki očitno ni imelo pomislekov, da bi bila navedena vrednost previsoka ali prenizka. Šele, če ima sodišče takšne pomisleke, je dolžno ravnati po tretjem odstavku 44. člena ZPP, sicer pa ne. Ne glede na to pa pri ugotovitvenih tožbah ni nujno, da je vrednost spornega predmeta npr. enaka vrednosti pogodb, ki so predmet tožbenega zahtevka, saj pri ugotovitvenih tožbah predstavlja vrednost spornega predmeta vrednost interesa, ki ga ima na takšnem zahtevku tožeča stranka. Ta pa nikakor ni nujno, da je enak vrednosti kupnine, če gre za veljavnost kupoprodajnih pogodb. Odločitvi sodišča prve stopnje ni kaj očitati in je v skladu z določbami ZPP. Pritožbo tožeče stranke je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP. Pri tem pritožbeno sodišče pripominja, da še vedno obstaja možnost ugotovitve drugačne prave vrednosti tožbenega zahtevka glede na določbo tretjega odstavka citiranega 44. člena ZPP in sicer najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari, ki je v tej zadevi še ni bilo, če bi tožena stranka izzvala postopek po tem členu zaradi zagotovitve enakopravnega položaja s tožečo stranko v postopku. Ker se v predmetni pravdi kot vrednost spornega predmeta ocenjuje vrednost interesa tožeče stranke na zahtevani ugotovitvi, ki ga je tožeča stranka pač označila tako kot ga je, sodišču prve stopnje ni bilo potrebno ukrepati, saj bi le težko štelo, da bi v danem primeru šlo za očitno previsoko ali pa prenizko vrednost, ki bi jo bilo potrebno spremeniti.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sklep I Cp 189/2000
• VSL sklep I Cp 4/2001
• VSL sklep II Cp 3281/2007