<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep II Cp 1593/2000

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CP.1593.2000
Evidenčna številka:VSL45877
Datum odločbe:18.10.2000
Področje:civilno procesno pravo
Institut:oprostitev plačila sodne takse - pravni interes za pritožbo

Jedro

Oproščena stranka, ki je izgubila pravdo, je obsojena, da mora povrniti stroške nasprotni stranki, če ta tako zahteva. Oproščena stranka je namreč oproščena le tistih stroškov, ki jih mora trpeti sama vnaprej, ne pa tistih, ki jih mora glede na izid pravde plačati svojemu nasprotniku. Kot je pravni interes skupna predpostavka za dopustnost vsake tožbe, tako je pravni interes tudi skupna predpostavka vsakega pravnega sredstva in seveda tudi pritožbe. Če pritožnik pravnega interesa za vložitev pritožbe nima, ker se odločitev sodišča sploh ne nanaša nanj, se pritožba kot nedovoljena zavrže.

 

Izrek

Pritožba zoper prvi in drugi odstavek 1. točke izreka se zavrne, zoper 2. točko izreka pa zavrže in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog prvo tožene stranke izdalo uvodno navedeni (popravni) sklep, s katerim je v točki 1 izreka sodbo, opr.št. I P 204/99 z dne 10.02.2000 v izreku o stroških popravilo tako, da je tožeči stranki naložilo, da mora toženi stranki povrniti še stroške takse za odgovor na tožbo v višini 10.500,00 SIT (skupaj torej 77.055,10 SIT pravdnih stroškov), o ostalem pa je ostala zgoraj navedena sodba nespremenjena. Z istim sklepom je sodišče prve stopnje nadalje v 2. točki izreka prvo toženi stranki vrnilo preveč plačano sodno takso za odgovor na tožbo v znesku 89.500,00 SIT. Proti taki odločitvi sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje prvotožnik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče pri izdaji izpodbijanega sklepa spregledalo, da je bila tožeča stranka v tem postopku zaradi slabega premoženjskega stanja oproščena plačila sodnih taks, njeno premoženjsko stanje pa je sedaj še slabše, saj je prijavljena na Zavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba. Pritožuje se tudi zoper odločitev o vrnitvi preveč plačane sodne takse prvotoženi stranki, češ da je prvotožena stranka predlog za izdajo takega sklepa vložila prepozno. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V skladu z določbo 344. člena ZPP je bila pritožba vročena tožencem, ki odgovora na pritožbo niso podali. Pritožba delno ni utemeljena, delno pa ni dovoljena. Po preizkusu izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje v dejanskem in materialnopravnem pogledu pravilna. Oproščena stranka, ki je izgubila pravdo, je obsojena, da mora povrniti stroške nasprotni stranki, če ta tako zahteva (prvi odstavek 154. člena ZPP). Oproščena stranka je namreč oproščena le tistih stroškov, ki jih mora trpeti sama vnaprej, ne pa tistih, ki jih mora glede na izid pravde plačati svojemu nasprotniku. Oprostitev od plačila sodnih taks torej ne posega v pravice nasprotne stranke, da ji oproščena stranka te stroške poravna, če je pravdo izgubila. V postopku na prvi stopnji tudi ni bila storjena nobena od absolutno bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, na katere sodišče v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti. Zato je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 2. točke prvega odstavka 365. člena ZPP pritožbo zoper prvi in drugi odstavek 1. točke izreka sklepa zavrnilo kot neutemeljeno in v tem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Prvotožnik se pritožuje tudi zoper 2. točko izreka izpodbijanega sklepa. Kot je pravni interes skupna predpostavka za dopustnost vsake tožbe, tako je ta interes tudi skupna predpostavka vsakega pravnega sredstva in seveda tudi pritožbe. Pritožnik pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper odločitev sodišča prve stopnje v 2. točki izreka nima, saj se vrnitev preveč plačane takse za odgovor na tožbo ne nanaša nanj, temveč le na prvotoženca. Pritožba prvotožnika je zato v tem delu nedovoljena, nedovoljeno pritožbo pa pritožbeno sodišče s sklepom zavrže, če tega ni storilo že sodišče prve stopnje (352. člen ZPP).

 


Zveza:

ZPP člen 154, 154/1, 352, 154, 154/1, 352.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy01NDc1Mg==