<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 1011/99

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CP.1011.99
Evidenčna številka:VSL47136
Datum odločbe:13.09.2000
Področje:nepravdno pravo
Institut:postopek za delitev stvari in skupnega premoženja

Jedro

Izrecnega soglasja predlagatelja o obsegu in delitvi premičnin zapisnik o naroku ne vsebuje. Pri odločanju v postopku za delitev skupnega premoženja pa je sodišče vezano ne le na predloge udeležencev postopka, pač pa tudi na materialnopravna določila členov 118 do 130 ZNP.

 

Izrek

I.1. Pritožbi proti sklepu z dne 24.12.1998 se deloma ugodi in se sklep razveljavi: - v delu, ki se nanaša na obseg premičnega premoženja (B) in delitev premičnega premoženja (B1 in B2) - v delu, ki se nanaša na sporazum nepravdnih strank, sklenjen 14.12.1998, da predlagatelj premične stvari (B3) odpelje iz stanovanjske hiše na naslovu M 15 do 28.2.1999, s tem, da 8 dni pred nameravanim prevzemom, ki naj se izvrši na ponedeljek, obvesti nasprotno udeleženko - glede odločitve, da predlagatelj plača sodne takse v znesku 43.196,00 SIT v roku 15 dni, pod izvršbo, in se v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. 2. V ostalem delu (glede obsega nepremičnega premoženja - A in delitve nepremičnega premoženja - A1 in A2 ter glede pripadajočega funkcionalnega zemljišča) se pritožba zavrže. II.Pritožba proti sklepu z dne 21.5.1999 se zavrne in se ta sklep potrdi.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v obravnavani nepravdni zadevi s sklepom z dne 24.12.1998 ugotovilo najprej obseg nepremičnega premoženja (označenega s točko A) in premičnega premoženja (označenega s točko B) predlagatelja in nasprotne udeleženke, nato pa navedeno premično in nepremično premoženje delilo tako, da je predlagatelju dodelilo premičnine, naštete v točki B1 ter nepremičnine, naštete v točki A1, nasprotni udeleženki pa premičnine, naštete v točki B2 in nepremičnine v točki A2. Glede funkcionalnega zemljišča, ki pripada stanovanjski hiši M 15, je odločilo, da ostane v souporabi in se ne deli v tem postopku, glede premičnin, naštetih v točki B3 pa je odločilo, da jih predlagatelj odpelje iz stanovanjske hiše do 28.2.1999. Glede neplačanih sodnih taks je odločilo, da plača predlagatelj znesek 43.196,00 SIT, nasprotna udeleženka pa 14.398,00 SIT. S sklepom z dne 21.5.1999 pa je sodišče prve stopnje odločilo, da ne ugodi predlogu predlagatelja za izdajo začasne odredbe. Predlagatelj je vložil pritožbo zoper oba zgoraj navedena sklepa. V prvi pritožbi zatrjuje zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, bistvene kršitve določb materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka ter predlaga razveljavitev sklepa v celoti. Navaja, da je sodišče pri ugotovitvi obsega skupnega premoženja očitno sledilo le navedbah nasprotne udeleženke, ne pa tudi navedbam predlagatelja samega. Predlagatelj je v svojih pripravljalnih vlogah konkretno navedel, katere premičnine sodijo med skupno premoženje in katere premičnine predstavljajo njegovo posebno premoženje. Njegovega seznama premičnin sodišče ni upoštevalo, ampak je sledilo le nasprotni udeleženki. Nelogična in nepravilna je odločitev sodišča, da mora predlagatelj do 28.2.1999 iz stanovanjske hiše M 15 odpeljati svoje premične stvari. Predlagatelj je prejel v last in posest poleg premičnin tudi nepremičnine, t.j. določene prostore v tej hiši in je nelogično, da bi jih moral odpeljati, če jih lahko shrani v prostorih, ki mu pripadajo v tej stanovanjski hiši. Poleg tega dogovor, kot je napisan pod točko B3 izreka izpodbijanega sklepa, nikoli ni bil dosežen med nepravdnima strankama, saj se je predlagatelj le zavezal vzeti svoje premične stvari, ne pa jih odpeljati iz stanovanjske hiše. Sodišče je predlagatelju v last in posest med drugimi stanovanjskimi prostori v hiši dodelilo tudi prostor, označen s številko 9, hkrati pa iz sklepa izhaja, da prav ta isti prostor sodi v souporabo obeh nepravdnih strank. Ni jasno tudi, kaj predstavlja prostor, označen s številko 1, ali gre za prostor v kleti ali mansardi hiše. Nelogična je odločitev sodišča, da je predlagatelj dolžan plačati 3/4 stroškov sodnih taks, nasprotna udeleženka pa le 1/4. Stranki sta skupno premično in nepremično premoženje razdelili na polovico in tako ni jasno, zakaj bi moral predlagatelj plačati več sodne takse, kot pa nasprotna udeleženka, če sta njuna deleža enaka. V pritožbi proti sklepu z dne 21.5.1999, s katerim je sodišče zavrnilo predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe, pa zatrjuje zmotno ugotovljeno dejansko stanje in zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da predstavlja podan predlog za vknjižbo lastninske pravice na imena obeh sinov nepravdnih strank, zgolj poskus nasprotne udeleženke, da samovoljno razpolaga z nepremičnino, ki še ni razdružena. Predlagatelj je s predlogom za izdajo začasne odredbe to želel preprečiti. Nevarnost odtujitve stvari namreč predstavlja tisto dejanje, ki bi otežilo izterjavo, zaradi česar Zakon o izvršbi in zavarovanju dopušča izdajo začasne odredbe. Neutemeljeno je sklicevanje prvostopnega sodišča na določbo 195. člena ZPP. Ker je več kot očitno, da nasprotna udeleženka izigrava predlagatelja in samovoljno razpolaga z nepremičnino, ki še ni razdružena in je predmet nepravdnega postopka, je izpolnjen pogoj samovoljnosti po določbi 114. člena Zakona o nepravdnem postopku, predlagatelju pa ni potrebno dokazovati še možnosti nastanka znatne premoženjske škode. V odgovoru na pritožbo nasprotna udeleženka pojasnjuje svoja stališča glede obravnavane razdelitve solastnega premoženja ter predlaga zavrnitev predlagateljeve pritožbe. Pritožba proti sklepu z dne 24.12.1998 je deloma utemeljena, pritožba proti sklepu z dne 21.5.1999 pa ni utemeljena. V obravnavanem primeru je predlagatelj zahteval, da sodišče v nepravdnem postopku odloči o delitvi skupnega premoženja, ki sta ga z nasprotno udeleženko pridobila z delom v času trajanja zakonske zveze. Predlagal je delitev nepremičnega premoženja, ki se nanaša na stanovanjsko hišo M 15 katere solastnika sta predlagatelj in nasprotna udeleženka vsak do 1/2, pa tudi delitev premičnega premoženja. Glede premičnin se predlagatelj sklicuje na seznam premičnin v izvedenskem mnenju izvedenca gradbene stroke S. J., katerega je priložil predlogu (priloga A2 spisa), svoj predlog delitve pa je v nekoliko drugačni obliki podal potem, ko ga je sodišče prve stopnje izrecno pozvalo, skladno z določbo 119. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Odločitev o delitvi premičnega premoženja je sodišče prve stopnje nato oprlo zgolj na ugotovitev, da sta se predlagatelj in nasprotna udeleženka sporazumela tako o obsegu, kot tudi fizični delitvi stvari, naštetih v točkah B1 in B2 izreka sklepa. Izrecen sporazum strank o fizični delitvi premičnin pa iz zapisnika o naroku z dne 14.12.1998 v tej zadevi tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni razviden. Predlagatelj v pritožbi prav to očita prvostopnemu sodišču, namreč da je le sledilo navedbam nasprotne udeleženke tako glede obsega premičnin, kot tudi delitve le-teh. Sledeč bistvenim navedbam zapisnika o naroku je nasprotna udeleženka naštela premičnine, ki po njenem sodijo v skupno premoženje, v nadaljevanju pa je povedala, katere od naštetih premičnin je pripravljena izročiti predlagatelju. Izrecnega soglasja predlagatelja o obsegu in delitvi premičnin zapisnik o naroku ne vsebuje. Pri odločanju v postopku za delitev skupnega premoženja pa je sodišče vezano ne le na predloge udeležencev postopka, pač pa tudi na materialnopravna določila členov 118 do 130 ZNP. O tem, kateremu izmed udeležencev se dodelijo posamezne stvari, ki spadajo v skupno premoženje, odloči sodišče glede na potrebe udeležencev in glede na njihove upravičene interese na posameznih stvareh, kot izhaja iz zakona ali iz namena posameznih stvari (2. odst. 128. člena ZNP). Ker je sodišče prve stopnje sicer opravilo fizično delitev premičnin, ki sodijo v skupno premoženje strank, ni pa navedlo v izpodbijanem sklepu razlogov o tem, niti ni ocenilo relevantnih dejstev predlagane delitve, sklepa ni mogoče preizkusiti (13. točka 2. odst. 354. člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977 - ZPP/77). Enaki so razlogi za razveljavitev tistega dela odločitve izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na premičnine, označene s točko B3 in dolžnost predlagatelja, da jih odpelje iz stanovanjske hiše do 28.2.1999 in tistega dela sklepa, ki se nanaša na dolžnost predlagatelja, da plača sodne takse v znesku 43.196,00 SIT. Zapisnik naroka z dne 14.12.1998 ne vsebuje dogovora strank, da bo predlagatelj iz stanovanjske hiše, v kateri živi nasprotna udeleženka s sinovoma, odpeljal premičnine, pač pa vsebuje dogovor strank, da ima predlagatelj "pravico vzeti premične stvari, ki so predmet tega postopka do 28.2.1999" in nato še dogovor o načinu prevzema stvari. Glede stroškov postopka pa zapisnik vsebuje le zahtevo predlagatelja, da mu nasprotna udeleženka povrne 1/2 stroškov, nastalih z izvedeniškim mnenjem in plača 1/2 sodnih taks za sodno poravnavo, ter predlog nasprotne udeleženke, da glede ostalih stroškov, ki se ne nanašajo na izvedenca, sama plača 1/4, predlagatelj pa 3/4. Zaradi nasprotja o odločilnih dejstvih med tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini zapisnika o naroku in med samim zapisnikom, je potrebno v zgoraj navedenem obsegu razveljaviti sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrniti v nov postopek (1. odst. 369. člena v zvezi s 13. točko 2. odst. 354. člena ZPP/77). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje, v kolikor bo obseg premičnih stvari skupnega premoženja udeležencev nesporen, o delitvi odločiti v skladu z določili l3. poglavja ZNP, v nasprotnem primeru pa bo potrebno v skladu s 3. odst. 118. člena ZNP enega od udeležencev napotiti na pravdo po določbah 9. in 10. člena istega zakona. Glede obsega in fizične delitve nepremičnega premoženja predlagatelja in nasprotne udeleženke kot njunega skupnega premoženja, ki se nanaša na stanovanjsko hišo, stoječo na parc. št. 275 k.o. Izlake, pa zapisnik o naroku z dne 14.12.1998 vsebuje izrecen dogovor udeležencev o sklenitvi sodne poravnave. Vsebuje namreč zapis, da se nepravdni stranki strinjata s fizično delitvijo nepremičnine, v nadaljevanju je navedena natančna razdelitev posameznih prostorov v kleti, pritličju in mansardi stanovanjske hiše, pri čemer so prostori označeni s številkami, ki se ujemajo s skicama sodnega izvedenca J. L. Glede mansardnih prostorov je še pojasnjeno, da se ujemajo s številkami prostorov v pritličju s to razliko, da je prostor št. 2 v pritličju skupni prostor, v mansardi pa soba v izmeri 9 m2. Pod zapisom delitve prostorov pa sledi predlog udeležencev, da sodišče izda sodno poravnavo z zgoraj navedeno vsebino ter da si predlagatelj pridržuje 8-dnevni rok, da poravnavo prekliče. V nepravdnem postopku se udeleženci lahko poravnajo, razen če ne morejo razpolagati s svojimi pravicami oziroma če narava obravnavanega razmerja poravnavo izključuje. Ker ne gre za takšne ovire pri sklepanju sodne poravnave, niti ni predlagatelj preklical poravnave, sta pravdni stranki sklenili veljavno sodno poravnavo upoštevaje določbe 3. člena ZNP in 321. do 324. člena ZPP/77 v zvezi s 37. členom ZNP. Sodna poravnava je sklenjena, ko stranke po prečitanju zapisnika o poravnavi podpišejo ta zapisnik (2. odst. 322. člena ZPP/77). Ker sodna poravnava ni sodna odločba, je ni mogoče izpodbijati s pritožbo (1. odst. 378. člena v zvezi s 348. členom ZPP/77). To velja tudi v danem primeru, ko je sicer prvostopno sodišče v delu, ki se nanaša na nepremičnine, odločilo s sklepom, namesto da bi izdalo overjen prepis zapisnika, v katerem je vpisana poravnava (3. odst. 322. člena ZPP/77). Pritožbeno sodišče je zato zavrglo v tem delu pritožbo kot nedovoljeno (1. točka 380. člena ZPP/77). Sodišče prve stopnje pa je odločilo pravilno, ko ni ugodilo predlogu predlagatelja za izdajo začasne odredbe, s katero bi se nasprotni udeleženki prepovedalo odtujiti ali obremeniti njeno idealno 1/2 solastnega deleža na nepremičninah, vpisanih v vl. št. 89 k.o................. v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Trbovljah. ZNP v določbi 114. člena predvideva možnost, da se med postopkom, vendar največ za čas do pravnomočnosti končne odločbe, izda začasno odredbo, vendar le za ureditev razmerij med solastniki, torej v kolikor odloča sodišče skladno z določbo 112. člena ZNP. V delitvenem postopku pa se seveda lahko izdajo začasne odredbe po določilih Zakona o izvršbi in zavarovanju, vendar v obravnavanem primeru tudi za izdajo takšne začasne odredbe ni podlage. Kot pravilno ugotavlja prvostopno sodišče, je bil predlog za vknjižbo lastninske pravice na solastninskem deležu nasprotne udeleženke v korist sinov vložen v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Trbovljah dne 28.9.1998. Predlog za izdajo začasne odredbe pa je bil vložen kasneje, dne 6.10.1998, kot izkazujejo podatki spisa, zato niso podani pogoji za izdajo začasne odredbe po 2. odst. 272. člena ZIZ. Neutemeljena pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 380. člena ZPP/77).

 


Zveza:

ZNP člen 3, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 3, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy01NDU0Mw==