VSL sklep II Cp 865/99

Jedro

Kadar navkljub večkrat ponovljenim dokaznem postopku ni moč ponuditi razhajanja med dokazno oceno prvega sodišča ter prepričanjem pritožbenega sodišča o njeni pravilnosti, se je zmotno poslužiti pooblastila iz 371. člena ZPP/77 ter dovoliti, da se glavna obravnavi ponovi pred drugim sodnikom.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje, pred drugega sodnika v novo odločanje. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

 

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem naj bi se ugotovilo, da je tožnik lastnik čebelnjaka, ki stoji v K... na parcelah št. 115 - stavbišče in 142/2 del ter 4 - stavbišče, vse k.o. K... in po katerem bi bil toženec dolžan tožniku izročiti ključe od vrat omenjenega čebelnjaka ter plačati tožniku njegove pravdne stroške. Sodišče je tožniku obenem naložilo, naj tožencu povrne njegove pravdne stroške v višini 2.855,00 SIT, v 15-ih dneh pod izvršbo. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik, ki sodišču predlaga, naj sodbo spremeni ter zahtevku v celoti ugodi, podredno pa predlaga, naj jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožnik graja dokazni postopek ter vztraja pri vseh svojih dosedanjih pritožbenih navedbah. Dodaja, da bi pisni dokument o prodaji čebeljnjaka s pokojnim G. sicer napravila, a je ravno tedaj vstopila njegova žena, kasneje pa na tem ni več vztrajal. Pritožnik vnovič izpostavlja dejstva, ki govorijo vprid dokazni oceni, v skladu s katero bi bilo zahtevku ugoditi. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba je utemeljena. Dokazna ocena prvega sodišča je neprepričljiva, zaradi česar se pritožbenemu sodišču poraja močan dvom v pravilnost in popolnost ugotovljenega dejanskega stanja. V obravnavani zadevi je namreč izpovedbe posameznih prič mogoče razdeliti v dve skupini. Prva govori v prid tožniku, ko potrjuje, da naj bi tožnik in pokojni G. sklenila prodajno pogodbo, druga pa pravi zgolj to, da ne vedo nič o tem, da bi tožnik in pokojni G. sklenila kakšno pogodbo. Le-ti torej ne trdijo, da pogodba ni bila sklenjena, marveč le, da o tem nič ne vejo. Ob takšnem stanju dokaznega postopka pa se v obravnavani zadevi nujno zastavita dve vprašanji: 1.) Zakaj oziroma na podlagi česa je imel tožnik sporni čebelnjak toliko časa v posesti? ter 2.) Zakaj bi sicer sklenil zakupno pogodbo glede zemljišča, na katerem je ta čebelnjak? Na ti dve vprašanji prvo sodišče ne odgovori, čeravno sta to dejstvi, ki s precejšnjo močjo nagibata tehtnico v prid tožnikove trditvene podlage (da je lastnik čebelnjaka). Prvo sodišče pa je namesto navedenemu bistveno večjo težo dalo trditvam tožene stranke, po katerih naj bi tožnik po smrti pokojnega G. vdovo pozval, naj ga ob morebitni prodaji čebelnjaka o tem obvesti ter da je tožencu naročil, naj čebelnjak odstrani. Tudi če bi se navedeno izkazalo za resnično (v kar pa pritožbeno sodišče dvomi), bi to v povezavi z ostalimi dejstvi in dokazi še ne pomenilo, da je toženec lastnik čebelnjaka. Najmočnejša manifestacija lastninske pravice na premičnini je namreč posest. To pa je imel tožnik, ki obenem zatrjuje tudi veljaven pravni naslov (pogodbo) za pridobitev lastninske pravice. O slednjem pa so bili izvedeni tudi dokazi (priče), ki so tožnikove navedbe potrdili. Tako se pokaže, da je tožnikov pravni položaj najmanj položaj domnevnega lastnika iz 42. člena Zakona o temljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR, položaj toženca pa tretja oseba iz iste določbe. V skladu z navedenim pa je toženec tisti, ki bi moral dokazati, da je postal lastnik stvari. O razlogih prvega sodišča, ko pravi, da je možno da je bila pogodba med pokojnim G. in tožnikom sklenjena, pa je potrebno reči še naslednje: glede na izvedene dokaze je to ne le možno, marveč celo zelo verjetno. Temu, da prva stopnja sklenitve pogodbe ne more šteti za dokazano, pa je potrebno odgovoriti, da bo odgovor na to vprašanje precej bolj popolen, predvsem pa pravilen in tako tudi mogoč, ko bo prvo sodišče odgovorilo na odprti vprašanji (zakaj in kako je imel tožnik sporni čebelnjak toliko časa lahko v posesti ter zakaj bi sklenil zakupno pogodbo za zemljišče, če bi ne postal lastnik čebelnjaka). Navedeno bo potrebno v ponovnem postopku še ugotoviti. Izpodbijano sodbo je bilo namreč potrebno razveljaviti ter zadevo vrniti prvemu sodišču v novo sojenje, saj je dejansko stanje v tej zadevi napačno in nepopolno ugotovljeno (370. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77, določbe tega zakona je bilo potrebno uporabiti upoštevaje 498. člen sedaj veljavnega ZPP). Izrek o pravdnih stroških temelji na določbi 166. čl. ZPP. Ker je v obravnavani zadevi odločitev prvega sodišča tako že v tretje razveljavljena iz razloga nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kot posledica neprepričljive dokazne ocene (oziroma vsaj nepremostljivega razhajanja med njo in pritožbenim dvomom), se je pritožbeno sodišče poslužilo pooblastila iz 371. člena ZPP/77 ter odredilo, da se opravi nova glavna obravnava pred drugim sodnikom.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sodba Kp 65/2005
• VSL sklep I Cpg 308/2003
• VDS sklep Pdp 1104/2001