VSL sodba II Cp 1175/2000
| Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
|---|---|
| Oddelek: | Civilni oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CP.1175.2000 |
| Evidenčna številka: | VSL45972 |
| Datum odločbe: | 17.08.2000 |
| Področje: | pravo vrednostnih papirjev |
| Institut: | menica - aval - odgovornost |
Jedro
Avalist je odgovoren prav tako kakor tisti, za katerega je porok, zato ima zoper meničnega upnika vse ugovore, kot jih ima oseba, za katero jamči.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 25.2.1997, opr. št. I 97/05912, v 1. in 3. točki in odločilo, da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti 15.930,00 SIT nadaljnjih pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.5.2000 do plačila. Proti sodbi se je po odvetniku brez navedbe pritožbenih razlogov pritožila tožena stranka. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je menica nična oz. obveznost ne obstoji, saj družba M... d.o.o. sredstev ni pridobila v skladu s kreditnima pogodbama oz. jih ni uporabila za plačilo uvoza blaga niti za financiranje primanjkljaja gibljivih sredstev. To pa je razlog za neveljavnost kreditnih pogodb in na podlagi njih izdane menice. Pritožba ni utemeljena. Nesporno med pravdnima strankama je, da je podjetje M... d.o.o. izdalo menico, tožena stranka pa je s svojim podpisom na njej jamčila, da bo menični dolžnik - trasant plačal menico. Iz pravila, da avalist odgovarja prav tako kakor tisti, za katerega je porok (1. odstavek 31. člena Zakona o menici, Ur.l. FLRJ št. 104/46, Ur.l. SFRJ št. 16/65 - 57/89, ZM), sicer res izhaja, da ima avalist, torej tožena stranka, zoper meničnega upnika vse ugovore, kot jih ima oseba, za katero jamči. Vendar pa je toženec ugovor, da družba M... d.o.o. sredstev ni pridobila, kreditni pogodbi pa sta neveljavni, postavil šele v pritožbi. Ker gre v skladu z določilom 1. odstavka 337. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP za nedopustno novoto, je pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati. Ker je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo, zagrešilo pa ni nobene absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katero mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je le-to pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009
